Predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak je potrdila šokantno novico, ki je pretresla ves svet. Zaradi...
Ključnik: Avstrija
Zakaj so slovenske sankcije proti Dodiku votle
Sklep vlade, da razrešenega voditelja bosanskih Srbov razglasi za nezaželeno osebo v Sloveniji, ima dve plati. Prva je svetla in kaže na pripravljenost slovenske oblasti, da tudi z dejanji pokaže načelnost, ko gre za sankcije zoper kompromitiranega in v primeru Milorada Dodika celo pravnomočno obsojenega tujega političnega voditelja. Druga stran je bolj problematična: Slovenija je sanklcionirala zgolj Milorada Dodika, ne pa tudi njegovih širših družinskih članov, ki so v naši državi dejansko poslovno in tudi siver aktivni. Zlasti sin Igor Dodik, ki je v Sloveniji praktično vsak mesec.
18 milijonov evrov za 13 kilometrov kolesarske poti Bled – Bohinj
Strošek gradnje 16-kilometrske kolesarske poti med Bledom in Bohinjsko Bistrico naj bi presegel 18 milijonov evrov, če ne bodo dodatna dela investicije še podražila. Cena gradnje, kar 1,5 milijona evrov na kilometer, je na nivoju stroškov klasične dvopasovne ceste na normalnem terenu. Ta kolesarska pot je res kvalitetno narejena, vseeno pa je potrebno dodati, da je bila na večini trase pot že pred tem, razen enega ali dveh odsekov. S sanacijo samo teh delov bi z bistveno manjšimi sredstvi že imeli kolesarsko pot v Bohinj. Resda ne bi bila asfaltirana, z ograjami in škarpami, a bila je na nek način še bolj prijetn in v celoti v naravnem okolju. A kolesarsko cesto sedaj imamo in če bo sreča, se bomo lahko naslednje leto ali v letu 2027 vozili po njej. Kot takšna bo služila dolga leta, denar pa pozabljen. Vseeno ni odveč razmislek, da bi kakšno podobno pot lahko naredili manj bogato in raje trikrat daljšo.
Kako misli Matjaž Han v petih letih povečati slovensko produktivnost za dobro tretjino
Minister za gospodarstvo, turizem in šport je razkril akcijski načrt, s katerim bi v Sloveniji dodano vrednost na zaposlenega v gospodarstvu v naslednjih letih povečali na 100.000 evrov. Danes je ta številka nekaj manj kot 64.000 evrov, kar pomeni, da bi Hanov ambiciozni plan pomenil za več kot tretjino višjo produktivnost, kar se zdi za vsako levo vlado izjemno drzen načrt. Ustvarjena dodana vrednost v gospodarstvu je vsekakor ključen kazalec razvitosti države, določa nivo in gibanje BDP, od nje je odvisna tudi višina prejemkov zaposlenih. Celotna ekonomska stroka se seveda strinja, da je povečevanje produktivnosti ključna naloga naše ekonomske politike.
Zakaj se Slovencem zgodovina ponavlja kot farsa
Del slovenske politične elite ni čisto prepričan, ali se naši manjšini na Avstriji res dogaja krivica. Del desne politike, ki ga obremenjujeta antikomunizem in gnev do levičarjev, namreč misli, da so si mladinci, ki so jim avstrijski specialci pri Peršmanu pripravili racijo, kot da bi šlo za kakšno ekstremistično skupino, to zaslužili. Del slovenske desnice verjame, da duh komunizma še vedno straši tudi po zamejstvu in da je okužil slovensko mladino, zato ni nič narobe, če jih ta od avstrijskih represivnih organov dobi malce po buči. Ko je slovenska desnica – in z njo na žalost tudi osrednji del slovenske katoliške cerkve – nazadnje tako razmišljala, smo imeli državljansko vojno. A če je bila leta 1941 tragična zgodovinska napaka, postaviti boj proti komunizmu pred boj proti okupatorju, potem mi ni jasno, zakaj se sedaj ta zgodovina čisto po hegeljansko ponavlja – zaenkrat sicer še kot farsa, lahko pa bi se tudi kot tragedija.
“Kakšen pogled v šolsko torbo s strani staršev in skrbnikov toplo priporočamo”
Notranji minister Boštjan Poklukar ima preproste rešitve za zelo zapletene zadeve, ki jih je razgalilo zadnje šokantno...
Nekaj komentarjev na Simičev predlog davčne reforme
Pred dnevi smo lahko na tem portalu prebrali predlog možne davčne reforme s strani davčnega strokovnjaka Ivana Simiča. Kot je napisal, bi predlagane spremembe pozitivno vplivale na gospodarsko klimo in povrnile zaupanje vlagateljev v stabilno davčno in poslovno okolje v Sloveniji. Vsake spremembe davčne zakonodaje imajo seveda pozitivne in negativne učinke. Če Simičev predlog gledamo kot celoto, je to vsekakor ena od zanimivih alternativnih možnosti. Pri tem bi vseeno izpostavil eno od značilnosti njegovega predloga: ni podatkov, kako konkretno bi takšne spremembe vplivale na neto prejemke zaposlenih, niti kakšen bi bil njihov vpliv na naše javne finance. Slednje pa je vsekakor ključen element kakršnihkoli sprememb Namen mojega pripevka je zato prikazati nekaj konkretnih učinkov predlaganih sprememb na finance ljudi, podjetij ter države.
Sovražnik pred vrati
Teroristični napad v Beljaku, pred našim pragom, na ozemlju zgodovinskega slovenskega ozemlja, v Karantaniji, nas je spet opomnil, spomnil, da je varnost najpomembnejša vrednota, osnovni dosežek naše civilizacije. Na to so zadnja leta pozabili naši politiki vseh barv, ki so pod pretvezo solidarnosti, človekoljubnosti, ob pomanjkljivem imigracijskem sistemu, v naše evropske domove spustili množico poblaznelih, prikritih verskih fanatikov, ki v Evropi ne vidijo novega začetka, zaposlitve, ustvarjanja družine, ampak so tu s ciljem destabilizacije in promoviranja svojega izkrivljenega dojemanja verske pripadnosti.
Slovenska smučarska identiteta v krizi?
26. oktobra se je na ostanku ledenika Rettenbach nad Soeldnom začelo svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. Ne glede na to, da je poletje dokončno “pojedlo” spodnji del ledenika (verjetno bo v naslednjih letih enostavno izginil), so organizatorji zaradi nepričakovanega obiska zime pred nekaj tedni in skrbno deponiranega snega lahko zgledno pripravili progo. Tudi trenutno mini poletje in fen ne ogrožata tekem. Slovenk danes ni bilo v ospredju, se pa jutri na strmine vrača legendarni Marcel Hirscher. Poskusi ponovne popularizacije alpskega smučanja na vse načine, reaktivacije legend, so v alpskih državah v polnem teku, saj celotni koncept zimskega turizma pomeni kar zajeten deleža BDP.
Doviduvanje, Stojmenova: Kako je avstrijska avtocestna “balkaniada” odnesla ministrico za digitalno preobrazbo
Po svoje je absurdno, da Emilije Stojmenove Duh ni pokopala netransparentna, neracionalna nabava prenosnih računalnikov brez programske opreme, kupljenih po občutno previsoki ceni, ampak jo je odnesla “cestna afera”. Šlo je, kot pravimo, za t.i. inside job. Ministrico so pokopali njeni lastni. Skoraj nihče več ne dvomi, da je z ministrico za digitalno preobrazbo konec. Povsem analogno so jo odžagali provladni mediji, ki so zagrabili zgodbo. Emilija Stojmenova Duh je torej odpisana. Pravilneje: odpisali so jo. Greste stavit, da bo odstopila še pred interpelacijo?
“Po njenih trditvah je šlo za postopek, ki so ga svetovali njeni sodelavci, ki so o tem usposobljeni, od šoferja naprej…”
Po besedah ministra za finance in podpredsednika vlade Klemna Boštjančiča je nezakonita vožja ministrice za digitalno...
Kako je poslovalo slovensko gospodarstvo v letu 2023
Skupni bruto domači proizvod Slovenije je po začasnih podatkih lani znašal 63 milijard evrov, od tega celotna dodana vrednost 56 milijard. Neka splošna ocena bi lahko bila, da so bili lani naši gospodarski dosežki solidni, glede rasti boljši od povprečja v Evropski uniji, a pričakovani upoštevaje doseženo stopnjo razvitosti. V gospodarstvu sicer ustvarjamo vsako leto več, a za to angažiramo vse večje število zaposlenih, zaradi česar se je rast produktivnosti precej ustavila. Po gospodarski rasti se sicer uvrščamo nekje okoli desetega mesta med evropskimi državami. Glede na višino BDP v primerjavi s povprečjem vseh držav EU pa smo seveda še vedno spodaj, po kupni moči na 91 % povprečja. Še dolgo, dolgo bo trajalo, da ulovimo EU po tem kazalcu.
Neverjetna Angelika Mlinar: od peke piškotov prek ministrstva do službe v Varnostnem svetu
Slovensko nestalno članstvo v Varnostnem svetu (VS) v obdobju 2024-2025 ni le piarovski, politični dogodek, s katerim poskušajo profitirati takorekoč vsi, ki so trenutno na oblasti, ampak je za marsikoga, ki je blizu trenutni oblastni garnituri, tudi velika karierna priložnost. V svododnem novoreku, kjer se korupcija imenuje “administrativna napaka”, nesposobnost, neizkušenost pa “atipičnost”, je možno precej. Dve leti službenega bivanja v New Yorku se ne ponudi pogosto, v bistvu le na nekaj desetletij, zato je bilo tudi zanimanje za službo na slovenski misiji pri OZN veliko. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da se je nenadoma odprlo precej novih delovnih mest.
So davki res problem Slovenije?
Da so plače v Sloveniji bolj obremenjene z davki kot drugje v Evropi, posebej v primerjavi s sosednjimi državami, je v resnici še eden izmed urbanih mitov. Realne primerjave Slovenije z Avstrijo in Hrvaško namreč pokažejo, da so davčne obremenitve v Avstriji za podobna delovna mesta kar okoli pet odstotnih točk višje kot v Sloveniji za večino zaposlenih. To izhaja tudi iz statističnih podatkov o povprečni davčni obremenitvi. Res pa je, so plače v Avstriji višje kot pri nas, kar velja za večino razvitejših držav EU, kamor se želimo uvrstiti. Za večino zaposlenih imamo v Sloveniji nižjo davčno obremenitev tudi v primerjavi s Hrvaško, slabše pogoje pa imamo pri nekaj višjih plačah, izraziteje odstopamo pri najvišjih prejemkih, ki jih prejema nekaj tisoč ljudi v Sloveniji.