Ključnik: Ukrajina
Tako zelo si želijo miru, da bi bili zanj pripravljeni požgati ves svet

Tako zelo si želijo miru, da bi bili zanj pripravljeni požgati ves svet

Potrebe po obrambi so vzpostavile državo, ki je osredotočena na varnost in nadzor, avtoritarno državo, ki je prepričana, da se mora nenehno spoprijemati z notranjimi in zunanjimi grožnjami, in da je edini način, na katerega lahko to počne, s silo in preventivno. To je ideja, ki jo tudi Vladimir Putin omenja v svojih spominih: da je namreč ena od stvari, ki se jih je naučil od pouličnih tolp v Leningradu svoje mladosti, da če se že moraš zaplesti v spopad, moraš udariti kot prvi. Te Putinove zgodnje življenjske izkušnje z leningrajskimi pouličnimi tolpami lahko danes razumemo tudi kot nekakšno karikaturo ruske vojaške doktrine.

Kaj je dejansko zavezništvo NATO in kje so največje zablode politično-gostilniških debat?

Kaj je dejansko zavezništvo NATO in kje so največje zablode politično-gostilniških debat?

Naj si bo dobro ali slabo, slovenska politika je sprožila živahno razpravo o tem, kaj v obrambno-varnostnem smislu sploh hočemo in potrebujemo. Ugotavljam pa, da je razprava največkrat na ravni gostilniških debat in pametovanja vsevednežev, pogosto tudi kvazi obrambnih in vojaških strokovnjakov, ki ne zasledujejo strokovnih, ampak politične cilje. S slednjim ni nič narobe, pravzaprav je to vprašaje izrazito politično, kar v debati manjka pa so strokovne osnove za politične odločitve.

Zoran dela, ampak ne za nas

Zoran dela, ampak ne za nas

Za Slovenijo je strateško pomembno, da je Srbija čim bolj normalna država, saj samo tako nadzoruje svoje brate onkraj Drine in skrbi, da jih preveč ne odnese proti Moskvi. Kajti Milorad Dodik, točneje njegovo kapitalsko zaledje, je v zadnjih letih postal največji Putinov igralec v regiji, pri čemer je za Slovenijo občutljivo zlasti dejstvo, da je Dodikov poslovno-politični krog vse večji investitor v naši državi. Če si želimo postati balkanska pralnica denarja, s tem ni nič narobe. Vendar pa po izkušnji z Iranci nihče noče imeti za vratom Američanov in njihovih agencij, ki so že nekaj časa pozorne na denarni tok iz Republike Srbske v Slovenijo.

Pol leta Trumpovega mandata na Bližnjem vzhodu in Ukrajini

Pol leta Trumpovega mandata na Bližnjem vzhodu in Ukrajini

Predsednik Trump je zdaj v šestem mesecu svojega predsedniškega mandata. Ob nastopu funkcije 29. januarja 2025 je medijem zagotovil veliko objav v časopisih. Hvalil se je, da bo kot predsednik v enem dnevu končal oba trajajoča spopada, Ukrajino in Izrael, in da se ne bo zapletel v nobeno večjo vojno, pri čemer so bile vse obljube prelomljene. Bil je prepričan, da je njegovo “prijateljstvo” dovolj močno, da bo lahko voditelja obeh konfliktov, Putina in Netanjahuja, prisilil, da prenehata s tem, kar počneta.

Trumpove verbalne akrobacije, nekredibilnost, spreminjanje različnih rokov, stališč.. Putina spodbujajo k intenziviranju napadov na Ukrajino

Trumpove verbalne akrobacije, nekredibilnost, spreminjanje različnih rokov, stališč.. Putina spodbujajo k intenziviranju napadov na Ukrajino

Od Trumpove rešitve vojne v Ukrajini v enem dnevu, ki se bo končala v dogovoru z njegovim prijateljem Vladimirjem, do vzpostavitve brezpogojnega premirja v enem mesecu, do poniževanja ukrajinskega predsednika v Beli hiši, izrazov spoštovanja do menda krredibilnega “mirovnika” Putina in nedavne ugotovitve, da je ruski predsednik nor, ker brez razloga pobija ukrajinske civiliste…. bo očitno še veliko tragikomičnih preobratov in vsebinskih salt. Veliko je še takšnih izjav, ki ruskemu predsedniku sporočajo samo eno: da lahko zaenkrat počne kar hoče in poskuša zavzeti čim več ozemlja preden se bodo morda začela resna mirovna pogajanja, ki jih seveda ni na vidiku, saj Rusija v ničemer ne odstopa od svojih maksimalističnih zahtev po popolni predaji Ukrajine.

Morda bi morala prihodnjo vlado voditi Levica?

Morda bi morala prihodnjo vlado voditi Levica?

Stranka Levica, ki ima Nato globoko v želodcu, je izgubila referendumsko vojno že po prvi bitki. Ampak lahko smo prepričani, da ne bodo odnehali. Včasih se mi zdi, da bi morala Slovenija v nekem momentu enostavno prevzeti tveganje in Levici omogočiti, da prevzame oblast oziroma sestavi vlado. Sliši se povsem noro, vem, in tudi grška izkušnja s Sirizo kaže, da skrajna levica, če pride na oblast, že v pol mandata naredi toliko škode državi, da gre človeku na jok. Vendar pa včasih pomaga samo šok terapija in slovenska demokracija očitno potrebuje takšen pretres, da bi dojela, s kakšnim ekstremizmom ima opravka pri Levici, ki že kot manjšinska vladna stranka povzroča škodo na področjih, ki jih obvladujejo njeni ministri.

Kako je ukrajinski jezik uspel preživeti stoletja rusifikacije

Kako je ukrajinski jezik uspel preživeti stoletja rusifikacije

Ruski predsednik Vladimir Putin je 20. junija na Sanktpeterburškem mednarodnem ekonomskem forumu dvignil prah z izjavo, da ima Ruse in Ukrajince za en narod in da je zato po njegovem vsa Ukrajina ruska. Ta Putinova izjava sicer ni nič novega in tudi ne gre le za njegovo stališče, čeprav je leta 2021, sredi vojaških priprav na invazijo na Ukrajino, pod svojim imenom objavil celo esej z naslovom O zgodovinski enotnosti Rusov in Ukrajincev . Ti pogledi so imanentni ruskemu nacionalizmu in s tem velikemu delu Rusov. Pravzaprav so v Kremlju naravnost obsedeni s predstavo, da Ukrajinci kot samostojen narod sploh ne obstajajo.

Blef “dvojne rabe”

Blef “dvojne rabe”

Državni zbor je s precej bornim rezultatom in udeležbo pri glasovanju, 38 poslancev je glasovalo za in 6 proti, prejšnji teden potrdil vladno resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki med drugim predvideva dvig izdatkov za obrambo na 3 % BDP, kar pomeni na približno 2 milijardi evrov na leto. Sicer še vedno manj kot zahteva NATO, kar bo postala politična zgodba sama po sebi. Vlada se je s svojo klasično blefersko strategijo sicer (spet) ujela v svojo past: zavezništvu NATO in EU z neko votlo resolucijo obljublja realen dvig obrambnih izdatkov, domači javnosti pa vzporedno “prodaja” t. i. dvojno rabo dodatnih investicij v obrambo, s čimer bolj ali manj odkrito sporoča, da bomo nekako “nategnili” zaveznike z kreativnim računovodstvom.