Nezakonite odločbe Finančne uprave ali davek se ne plača dvakrat

Avtor: | 14. novembra, 2023

Kot davčni svetovalec in kot nekdanji generalni direktor Dursa, Pursa in Fursa sem se in se še zmeraj zavzemam za zakonito plačevanje vseh davčnih obveznosti, ki jih morajo v skladu z zakonom plačati davčni zavezanci. Hkrati se ne strinjam z nezakonitimi odločabmi Fursa in zaradi tega opozarjam na njih, istočasno pa se s svojimi strankami, če se le da in če stranka želi, vztrajamo z vlaganjem pravnih sredstev, tj. pritožb in tožb. Tako je bilo tudi v primeru davčnega zavezanca, ki je pred časom uspel na Ustavnem sodišču, ko je to z odločbo U-I-492/20-22 z dne 05.10.2023 odločilo naslednje:

1. Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 111/13, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 36/19, 66/19 in 163/22) je v neskladju z ustavo.

2. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

3. Do odprave ugotovljene protiustavnosti iz 1. točke izreka davčni organ v davčni inšpekcijski nadzor pri plačniku davka kot zavezanca za davek vključi tudi davčnega zavezanca, ki je v zvezi z istim upoštevnim gospodarskim (ekonomskim) dogodkom že plačal davek, če odločitev davčnega organa na podlagi četrtega odstavka 74. člena Zakona o davčnem postopku pomeni, da bi moral biti plačan drug davek. Plačilo davka v davčnem inšpekcijskem nadzoru se v tem primeru solidarno naloži plačniku davka in davčnemu zavezancu. Znesek, ki ga je že plačal davčni zavezanec in mu ni bil vrnjen, se šteje kot delno plačilo tega davka.

+++

O tem sem tudi objavil dva zapisa (vir, vir), ki sta očitno vzpodbudila Finančno upravo (FURS), da je 7. novembra 2023 na spletni strani Vlade Republike Slovenije (vir) objavil odgovor oziroma svoje videnje zapisanega v mojem blogu oziroma v odločbi ustavnega sodišča. Menim, da je ta odgovor Fursa nepotreben in bi bilo bolje, če bi Furs pazil, da ne prihaja do izdaje nezakonitih odločb. Če pa so takšne odločbe že izdane, je jasno, da je odgovoren tisti, ki je odločbo izdal in podpisal.

Velika večina finančnih inšpektorjev seveda izdaja pravilne in zakonite odločbe, žal pa se še zmeraj najdejo takšni inšpektorji, ki izdajajo nezakonite odločbe. Že nekajkrat sem povedal, da mora tisti trenutek, ko finančni inšpektor meni, da določba v zakonu ni jasna, uporabiti drugi odstavek 6. člena Zakona o davčnem postopku, v katerem je določeno, da se v dvomu odloča v korist davčnega zavezanca. Ko finančne inšpektorje opozorimo na to določbo, nam odgovorijo, da niso v dvomu. Zato ni možno govoriti o tem, kar izpostavlja FURS, da so nekatere določbe davčnih zakonov nejasne. Če so nejasne, se uporabi drugi odstavek 6. člena zakona o davčnem postopku; če pa izdaš nezakonito odločbo, si to storil zavestno.

Tako sem pred časom v pripombah na zapisnik v enem od ponovnih postopkov priložil dve sodbi Vrhovnega sodišča in eno Evropskega sodišča za človekove pravice. Iz navedenih sodb je izhajalo, da se DDV ne šteje za carinsko dajatev. Kljub tem trem sodbam,so trije finančni inšpektorji Fursa izdali odločbi, s katerima so odločili, da se DDV šteje za carinsko dajatev.

Kaj ob temu reči? Da zakon ni jasen, da niso vedeli kako odločiti? Lahko povem, da so natanko vedeli, za kaj gre, pa so kljub temu izdali nezakoniti odločbi. Zakaj? Zato, ker je bilo potrebno v ponovnem postopku od plačanega davka plačati še zamudne obresti. Če se DDV šteje za uvozno dajatev, so zamudne obresti enake Euriboru, ki je bil takrat negativen, če pa se DDV ne šteje za uvozno dajatev, je potrebno obračunati in plačati zamudne obresti, ki znašajo 9 %. Šlo je za več kot 100.000,00 evrov zamudnih obresti. Pozneje je zadeva padla že na drugi stopnji, davčni zavezanec je prejel zamudne obresti, finančni inšpektorji, ki niso spoštovali treh sodb sodišč, pa za svoje ravnanje niso odgovarjali.

+++

Preden nadaljujem, bom predstavil zgodovino Zakona o davčnem postopku, da boste razumeli, da imamo v Sloveniji ta zakon že več kot 26 let, natančneje od 1. januarja 1997. Prvi Zakon o davčnem postopku (ZDavP) je Državni zbor sprejel 20. marca 1996. V Uradnem listu je bil objavljen 2. aprila 1996, v veljavo pa stopil 1. januarja 1997. Drugi Zakon o davčnem postopku (ZDavP-1) je bil sprejet 23. aprila 2004, bil objavljen 20. maja 2004, uporabljati pa se je pričel 1. januarja 2005.
Tretji Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) je Državni zbor sprejel 26. oktobra 2006, v Uradnem listu je bil objavljen 16. novembra2006 in se začel uporabljati 1. januarja 2007.

Od takrat do danes je bilo sprejetih 22 sprememb in dopolnitev tega tretjega zakona.

Ni nepomembno izpostaviti, da je pri vseh spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku aktivno sodeloval tudi FURS, saj je bil v velikem številu primerov pobudnik za spremembe in dopolnitve. V vseh 26 letih FURS ni nikoli zasledil, da bi imel težavo z izvajanjem tega zakona na obravnavanem področju, saj je vsakokrat lahko predlagal njegove izboljšave. Poleg tega je FURS kot izvajalec zakona tudi njegov pripravljalec. Zato je izgovarjanje na to, da FURS nečesa ni razumel ali ni mogel izvajati, sprenevedanje. Zanimivo je, da če davčni zavezanec ne bi šel do konca, to je do Vrhovnega sodišča, bi bil zakon o davčnem postopku v redu, ker pa je davčni zavezanec šel do konca, Zakon o davčnem postopku ni v redu,oziroma je v neskladju z Ustavo Republike Slovenije in ga FURS naenkrat ne razume.

Kako naj imenujemo izdajanje nezakonitih odločb in dvakratno obdavčitev istega dohodka? Ko dvakrat obdavčiš isti dohodek, ne moreš reči, da je bila nerazumljiva določba davčnega zakona, katerega spremembo v tem delu nisi nikoli predlagal. Poleg tega pa takšno početje Fursa pomeni nepravično razdelitev davčnih bremen in izkrivljanje konkurenčnosti na trgu. S tem, ko nekoga dvakrat obdavčiš, prav gotovo vplivaš na njegovo konkurenčnost na trgu. Enostavno ga uničiš.

Finančna uprava v zgoraj navedenem odgovoru izpostavlja, da tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije pritrjuje, da FURS ni imel zakonske podlage, da bi plačilo davka, ki ga plača fizična oseba, neposredno upošteval pri obveznosti pravne osebe, in se poskuša izvleči z navedbo, da je šele z odločitvijo Ustavnega sodišča Republike Slovenije FURS pridobil možnost za upoštevanje morebitnih plačil zavezanca, ki je v zvezi z istim gospodarskim ekonomskim dogodkom že plačal davek. FURS v svojem odgovoru izpostavi, da je upoštevaje načelo zakonitosti dolžan ravnati v skladu z veljavnimi predpisi, katere dopolnjuje tudi omenjena odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Ob tem pa FURS (ne)namerno spregleda, da je že prej imel možnost, če je že izdal odločbo, da gre za izplačilo dividend in je obračunal 640.000,00 evrov davka, da bi prvotni odločbi obeh davčnih zavezancev odpravil po nadzorstveni pravici. To je bilo tudi predlagano, a zavrnjeno.

Ne gre tudi spregledati dejstva, da je FURS 27. oktobra 2023 z izjavo za javnost, tj. brez spremembe zakona oziroma brez odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, spremenil algoritem za izračun davka od ustvarjenega kapitalskega dobička, ki bistveno vpliva na izračun davka. Kako je to mogoče in kje je zakonska podlaga za to početje?

Finančna uprava je v naslovu svojega odgovora, objavljenega na spletni strani vlade navedla:

“Davčno izogibanje pomeni nepravično razdelitev davčnih bremen in izkrivljanje konkurenčnosti na trgu.”

S tem se popolnoma strinjam, toda še zmeraj ne vem, kako naj imenujemo izdajanje nezakonitih odločb in dvakratno obdavčitev istega dohodka? Ko dvakrat obdavčiš isti dohodek, ne moreš reči, da je bila nerazumljiva določba davčnega zakona, katerega spremembo v tem delu nisi nikoli predlagal. Poleg tega pa takšno početje Fursa pomeni nepravično razdelitev davčnih bremen in izkrivljanje konkurenčnosti na trgu. S tem, ko nekoga dvakrat obdavčiš, prav gotovo vplivaš na njegovo konkurenčnost na trgu. Enostavno ga uničiš.

V podnaslovu svojega odgovora je FURS še navedel:

“V konkretnem postopku, ki ga je v presojo na Ustavno sodišče posredovalo Vrhovno sodišče, je prišlo do davčnega izogibanja. Davčni zavezanec se je želel neupravičeno okoristiti v breme javnih financ. Ustavno sodišče v tem delu ni ugotovilo nepravilnosti odločitev Finančne uprave. Neskladnost oziroma pomanjkanje ureditve Zakona o davčnem postopku je ugotovilo glede postopkovnih določb, v primeru, če je bil davek že plačan na osnovi ekonomskega dogodka, kot ga je prvotno opredelil davčni zavezanec in takšen dogodek predstavlja izogibanje davčnim predpisom.”

Navedeno ne drži. Davčna zavezanca sta leta 2011 svoja deleža prodala tujemu podjetju. To sta storila v skladu s predpisi, ki veljajo pri nas. V skladu z zakonom sta februarja 2012 napovedala prodajo deleža, tj. ustvarjeni kapitalski dobiček, in prejela sta odločbi o odmeri kapitalskega dobička, vsak v znesku okoli 250.000,00 evrov. Davek sta plačala, obe odločbi pa sta postali dokončni in pravnomočni.

Trdim, da ta prodaja nikakor ni bila navidezna in o tovrstni prodaji deleža družbe je že odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je v točki 13 svoje sodbe številka X Ips 283/2016 z dne 16.01.2019 zapisalo:

“V danem primeru pa niti iz ugotovljenega dejanskega stanja niti iz navedenih pravnih stališč ne izhaja, da je šlo v zadevi za enega ali več navideznih pravnih poslov v pomenu, ki ga dajejo splošna pravila civilnega prava, ki se kot navedeno, v zvezi s tem uporabljajo tudi na davčnem področju. To izhaja tudi iz uporabljene pravne podlage v tretjem odstavku 74. člena ZDavP-2.7. Tako je nesporno, da so bili pravni posli ne le sklenjeni, temveč tudi realizirani s tem, da je lastništvo nad poslovnimi deleži revidenta (oziroma pred tem drugače poimenovanih družb, zgoraj) prešlo na drugo pravno osebo (B., Ltd), ki je tudi dejansko obstajala in izrazila svojo poslovno voljo. Enako velja tudi za nadaljnje prenose poslovnega deleža, vključno s ponovno pridobitvijo le-tega s strani A. A., kot izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja. To, da so navedeni posli ustvarili pogoje za to, da je prišlo do izplačila sredstev na način, ki po svoji formi ni ustrezal pogojem obdavčenja dividend, še ne pomeni, da so bili navedeni pravni posli navidezni, torej da niso obstajali in se niso izvršili skladno z njihovo vsebino. Tako je ugotovitev stališča sodišča in tožene stranke, da je za presojo navedenega pravnega posla prodaje deleža revidenta kot navideznega zadoščalo že, da posel nima “ekonomske vsebine”, ker je bila kupnina izplačana iz sredstev, ki jih je zagotovil revident, pravno nepravilna.”

Naknadno, v začetku leta 2016, se je začel davčni pregled pri pravni osebi, katere delež sta prodala davčna zavezanca. FURS je prodajo tega deleža opredelil kot izplačilo dividend in pravni osebi je bilo naloženo plačilo davka v znesku 640.000,00 evrov, tj. za vsakega davčnega zavezanca po 320.000,00 evrov.

Vsi udeleženci, vključno z inšpektorjem, so vedeli, da gre za istovrstno zadevo, to pomeni, da je kupnina, od katere sta skupaj že plačala davek v znesku 500.000,00 evrov, v bistvu to, kar je inšpektor imenoval dividenda, čeprav ni bila dividenda. Finančna uprava je takrat imela vso možnost, tj. v skladu z zakonom, da če je že odmerila davek od dividend, da predhodni dve odločbi o odmeri davka od kapitalskega dobička odpravi po nadzorstveni pravici. Rok je pet let. Gre za izredno pravno sredstvo, katero lahko uporabi FURS. Na to sem opozoril finančnega inšpektorja, toda tega ni želel storiti, kar pomeni, da je očitno šlo za namero, da se davčna zavezanca obdavčita dvakrat.

Zaupanje in spoštovanje si pridobiš s poštenim in zakonitim delom in to mora biti cilj vsakogar od nas.

4 komentarji

  1. Žiga Stupica

    Težavo pristranskosti, zoper slovenske davčne inšpekcijske organe naperjenega, javnega mnenja naslovnega prispevka, po katerem »[…] kot davčni svetovalec […], če se le da in če stranka želi, vztrajamo z vlaganjem pravnih sredstev, tj. pritožb in tožb. Tako je bilo tudi v primeru davčnega zavezanca, ki je pred časom uspel na Ustavnem sodišču, ko je to z odločbo U-I-492/20-22 z dne 05.10.2023 […]«, osvetli naslednje dejansko stanje iz navedene ustavnosodne odločbe, ki je v prispevku izpuščeno.

    V 1. točki obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-492/20-22 z dne 5. 10. 2023, ki je bila objavljena v Uradnem listu z dne 27. 10. 2023, je med drugim osvetljeno, da je predlagatelj ustavnosodne presoje Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Le-to je prekinilo postopek odločanja o reviziji in Ustavnemu sodišču v zahtevi za oceno ustavnosti davčnega postopkovnega zakona pojasnilo glede, v odločbi poimenovane, stranke, gospodarske družbe iz Ptuja med drugim naslednje.

    Navedena gospodarska družba z revizijo izpodbija sodbo Upravnega sodišča, s katero je bila zavrnjena njena tožba zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) o odmeri davka od dohodka iz kapitala po izvedenem davčnem inšpekcijskem nadzoru. Po navedbah Vrhovnega sodišča je Upravno sodišče v konkretni zadevi pritrdilo presoji FURS, da ravnanje zadevne gospodarske družbe pomeni nedovoljeno davčno izogibanje v smislu zakona, ker je uporabljena shema brez razumnega poslovnega cilja omogočila davčni prihranek v višini razlike med obdavčitvijo dobička iz kapitala od prodaje poslovnih deležev (po davčni stopnji 15 odstotkov) in obdavčitvijo dividend (po davčni stopnji 20 odstotkov).

    Vrhovno sodišče je povzelo upoštevno dejansko stanje. Da je učinek pravnih poslov, ki jih je zadevna gospodarska družba iz Ptuja sklenila s povezanimi osebami, pomenil zlorabo davčnih predpisov in omogočil pridobitev neupravičene davčne ugodnosti, naj ne bi bilo več sporno. Nadalje je v točki 3. obrazložitve ustavnosodne odločbe osvetljeno, da naj bi v obravnavani zadevi iz ugotovljenega dejanskega stanja izhajalo, da sta dve fizični osebi, ki sta bili lastniško in poslovno povezani z zadevno gospodarsko družbo iz Ptuja, pri nedovoljenem davčnem izogibanju sodelovali. V navedenih okoliščinah sta prejeli visok dohodek, ki bi moral biti pred izplačilom obdavčen. Gospodarska družba se je slednjemu obdavčenju izognila na zakonsko nedovoljen način.

    V navedeni luči naj bi bila presoja Vrhovnega sodišča omejena na vprašanje, ali plačilo davčne terjatve, ki ga prejme država kot upnica davčnega javnopravnega razmerja, lahko presega višino davčne obveznosti, ki bi nastala ob odsotnosti davčne zlorabe. Po mnenju Vrhovnega sodišča davčni postopkovni zakon ne ureja vprašanj pravnih posledic ugotovljenega nedovoljenega davčnega izogibanja, kar je protiustavno. V konkretnem primeru naj ne bi bilo urejene zakonske podlage za to, da bi se plačilo dohodnine od istih sredstev s strani fizičnih oseb, ki sta prejemnika davčne koristi od nedovoljenega davčnega izogibanja, štelo kot izpolnitev obveznosti zadevne gospodarske družbe iz Ptuja iz naslova davčnega odtegljaja davka od dividend.

    Ustavno sodišče je predlogom Vrhovnega sodišča sledilo in sprejelo ugotovitveno odločbo z nalogom Državnemu zboru Republike Slovenije, naj ugotovljeno protiustavnost odpravi v običajnem roku (38. točka obrazložitve). Po 39. točki obrazložitve bo moral Državni zbor poskrbeti za ustrezno določno, dovolj predvidljivo in celovito ureditev posledic ugotovljenega nedovoljenega davčnega izogibanja. Poleg tega je Ustavno sodišče za sprejem odločitve Vrhovnega sodišča v konkretnem revizijskem postopku sprejelo način izvršitve svoje odločbe. V skladu s tem je treba v davčni inšpekcijski postopek, ki se izvaja pri zadevni gospodarski družbi kot plačniku davka, vključiti tudi davčna zavezanca, ki sta v zvezi z upoštevnim gospodarskim (ekonomskim) dogodkom že plačala določen davek, če gre za primer, ko se ugotovi nedovoljeno davčno izogibanje. Pri tem pa se kot delno plačilo tega davka šteje znesek, ki ga je že plačal davčni zavezanec in mu ni bil vrnjen.

  2. APMMB2

    Kot je razvidno, ne obvladajo urejanje financ.Žepe pa si bodo napolnili.

  3. Rokovnjac

    Nobenih komentarjev,saj ni cudno,ker je vse skup tolk zapleteno,da se mora clovek cuditi temu cloveku,temu gospodu),ki obvlada toliko teh zakonov,pozakonov in ne vem kaj vse se.Vse skup me spominja na rajnko Yugo,vsak jutr,ko si pogledov cajtunge,je blo na naslovni strani nakaj o spemembi zakonov in drugih neumnosti.Tolk je bilo treba vse skup zakomplicirat,da moras biti genij (like Holob),ce hoces vse to razumet!….Cestitke gospodu Simicu!

    • Miller

      Evo @Rokovnjač.

      Najprej vsa čast g. Simiču in kapo dol !

      Za današnji čas so pred dobrimi 5000 leti v prerokbah v Mahabharatri zapisali, da bodo vladali bebci, iz učenjakov pa se bodo norčevali.

      ps: danes je prevzel krmilo države pobalin, še bel okoli ust od mleka in bel okoli nosu od praška, pomaga pa mu ritoliz, kamniški klovn in ostali ministri tipa “a je to”….

      “pjesma drugovi”

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo


Ekscentrični Milanović ni rešil hrvaške levice, slavila je ponovno HDZ

Hrvaške parlamentarne volitve, razpisane za 17. april, niso prinesle zmagoslavja levosredinske opozicije, zbrane okoli socialnih demokratov (SDP) pod poetičnim imenom Reke pravice prihajajo (Reke pravde dolaze). Zgodba nekdanje Kukuriku koalicije se ni ponovila. Kot vse kaže, bo SDP s partnerji dobila vsaj 20 mandatov manj kot HDZ v 151-članskem saboru. To pa je rezultat, ki nikakor ne more veseliti hrvaške levice, še manj predsednika države, ki se je želel aktivno vključiti v predvolilno kampanjo. Operacija Z, kot so na Hrvaškem imenovali “volilno intervencijo” predsednika republike Zorana Milanovića, torej ni uspela. Varuhom ustavnega reda je odleglo, zadovoljni so seveda tudi v desnosredinski HDZ in stranki Domovinsko gibanje, ki se je uvrstila na tretje mesto.

Demografsko-migrantski samomor Evrope se nadaljuje

Evropski parlament v Bruslju je razpravljal in odločal o t. i. evropskem migracijskem paktu ter ga tudi sprejel. Z njim naj bi Evropska unija “celovito uredila upravljanje migracij”, kar so ponovno le obljube. V realnosti pa ostajajo odprta nekatera ključna vsebinska vprašanja, ki jih ne gre pavšalno politizirati, vsekakor bodo ostala del razprave v evropskem medijskem in političnem prostoru. Naš sodelavec Maksimiljan Fras se je zato lotil odmevnih knjig britanskega avtorja Douglasa Murrayja. Murray se namreč, kot ugotavlja Fras, v svojih treh knjigah Nenavadna smrt Evrope, Norost množic in Vojna proti Zahodu spretno giblje znotraj provokativnih tem, piše v jasnem in razumljivem jeziku ter naravnost kliče k javni razpravi o družbenih vprašanjih, ki jih odpira. Migracije, posebej nezakonite, s katerimi se soočata Slovenija in Evropa, so zagotovo eno od njih.

Kdo ali kaj sploh še lahko reši Svobodnjake pred potopom na evropskih volitvah?

Sestavljanje Svobodnjaške liste za evropske volitve je v bistvu nekakšen strnjen odraz, prikaz delovanja trenutne vlade. Kaže se izredno plitek kadrovski bazen, vsebinska votlost, kaotična organizacija, spori med frakcijami, pridruženimi člani, predvsem pa odsotnost kredibilnega, verodostojnega vodenja. Svoboda je najprej določila sedem članov liste, ki jih predsednica sveta stranke na novinarski konferenci niti ni znala našteti, eden od sedmih potrjenih članov (Klemen Grošelj, ex LMŠ) pa je včeraj užaljeno umaknil svoje soglasje h kandidaturi. Očitno je, da je predsednik stranke in vlade v stiski in brez resnih idej, v poplavi takšnih in drugačnih svetovalcev, svetovalk, mešetari z imeni in “šank” idejami, popolnoma enako kot vodi vlado.

Ali je naša pokojninska blagajna res tempirana fiskalna bomba?

Verjetno ne mine teden, da ne bi prebrali kakšnega prispevka o nevarnostih in tveganjih Slovenije zaradi neugodnih demografskih gibanjih zaradi vse večjega deleža starejših oseb. Že leta, če ne desetletja, tako beremo članke, kako je naša pokojninska blagajna prazna, kako bo vprašljivo izplačevanje pokojnin tudi v sedanji višini, kako bomo morali namenjati za pokojnine največ med vsemi državami EU, kako bo potrebno delati “do smrti” in podobno. A ko pogledamo tekoča gibanja, so vsaj dosedanji trendi daleč od zloveščih napovedi. V zadnjih 30 letih samostojne države namenjamo za pokojnine ves čas približno podoben odstotek BDP. O zlomu pokojninskega sistema govorimo že deset ali dvajset let, razmere v tem času pa so se celo nekoliko izboljšale …

Priznanje Palestine, zloraba zunanje politike in Vojko Volk kot najboljši zunanji minister

Koalicija Roberta Goloba vedno več pozornosti namenja zunanji politiki, saj so priznanje Palestine, izgon ruskega atašeja in aktivnosti Slovenije v Varnostnem svetu OZN vedno priročne zgodbe za preusmerjanje pozornosti domače javnosti. Koga zanimajo hirajoče državno zdravstvo, poplava stavk, precenjeni infrastrukturni projekti, korupcija na vsakem koraku delovanja vlade, politično kadrovanje, popoplavna obnova in podobo, če pa so tu odmevne zgodbe, ki zaposlujejo javnost, da se ji ni treba ukvarjati z aktualnimi problemi in zanje najti krivca. Toda zloraba diplomacije oziroma zunanje politike za domače, notranjepolitične igrice je vedno nevarna in se praviloma konča s težkimi posledicami za tistega, ki si je to privoščil.

Tanja je vrgla puško v koruzo. Bodo njeni tovariši sposobni resnične preobrazbe?

Socialne demokrate, ki jih pričakovano zapušča Tanja Fajon, še danes definira, a hkrati tudi notranje frustrira fenomen Boruta Pahorja. Nekdanji predsednik republike in šef stranke SD, ki se mu nekateri luzerji na levici posmehujejo in ga podcenjujejo, je namreč edini voditelj stranke SD, ki je doslej z njo zmagal na volitvah in ji omogočil prevzem oblasti. O številnih razlogih, zakaj je Pahorju to uspelo, lahko debatiramo na široko, ampak ob vseh zunanjih okoliščinah, ki so mu šle v prid, gotovo ne moremo mimo tega, da je Borut Pahor otrok stranke SD, insajder, narejen in zgrajen politični človek, ki je dojel pomen spoštljive komunikacije in spoštovanja drugače mislečih, političnih konkurentov na obeh ideoloških polih.

Zmagal je Stalinov rek: “Ni pomembno, kako ljudje glasujejo, ampak kako preštejemo glasove!”

Naslovni, menda avtorski Stalinov stavek je morda res legenda, mit, a je v Rusiji še kako resničen v teh dneh, kot je tudi nauk za marsikatere bolj demokratične volitve v nam bližnjih državah. Putinovemu “plebiscitu” je težko reči volitve, ker niti ne vemo, ali je odstotek podpore zmagovalcu realen, ali je podatek volilne udeležbe resničen. Teh končnih, rekordnih 87 odstokov podpore Putinu in 77-odstotna volilna udeležba sta vredni namreč prav toliko kot Putinove napovedi, da ne bo posredoval v Gruziji, Čečeniji, da ni bil on tisti, ki je organiziral odcepitve Krima od Ukrajine, da nima pojma o tem, kaj so pripravljali domnevni uporniki v Donbasu, da ni dobavil raket, ki so sestrelile nesrečno, že malce pozabljeno malezijsko letalo MH17….

Nevarno igranje z neprestanimi proračunskimi primanjkljaji

Januarja so bili objavljeni prvi podatki o proračunskih gibanjih v letu 2023. Po predhodnih podatkih smo leto zaključili z 2,3 milijarde evri proračunskega primanjkljaja, kar pomeni 3,7 % BDP. Glede na lani sprejete rebalanse proračuna, po katerih se je primanjkljaj gibal tudi preko 3 milijarde evrov, nas takšna številka niti ne preseneča, prav tako pa ni povzročila kakšne posebne zaskrbljenosti ali odpirala vprašanj. A najbrž bi se morali zamisliti nad tem, da smo imeli v “normalnem” letu 2019 (pred pretresi kot so bili kovid, energetska kriza, vojne) še 220 milijonov evrov letnega presežka, lanski rezultat pa je bil primerjalno slabši za več kot 2,6 milijarde evrov. In to v 2023, ko smo imeli pravzaprav ugodne gospodarske rezultate in je bil BDP realno kar 8 % višji kot leta 2019.