Če na Boštjančičevo prošnjo državi donirate 5.000 evrov, ostanete brez 5.000 evrov

Avtor: | 27. decembra, 2023

Ivan Simič, davčni strokovnjak in nekdanji generalni direktor Finančne uprave (FURS), je na svojem blogu opozoril na poziv ministra za finance Klemna Boštjančiča, ki je enkraten v slovenski zgodovini in si že zato zasluži nekaj medijske pozornosti. Boštjančič poziva podjetja in samostojne podjetnike, naj do 31.12.2023 nakažejo donacijo na račun državnega proračuna za namen odprave posledic poplav. Tisto, na kar je očitno računal minister Boštjančič, se skriva v obljubi, da bodo donatorji v tem primeru upravičeni do dodatnega znižanja davčne osnove za leto 2023. Toda, je opozoril finančni minister, donatorji naj pohitijo, kajti “posebne ugodnosti” oziroma dodatno znižanje davčne osnove bo veljalo samo za donacije, ki bodo nakazane do konca tega leta.

Simič, ki so ga očitno zaprosili za kratko obrazložitev, kaj se v resnici skriva za to nepričakovano “dobroto” države, je hitro našel zajca v grmu. Njegov odgovor, kaj pomeni za donatorja, če denimo slovenskemu proračun za odpravo posledic avgustovskih poplav donira 5.000 evrov, je bil kratek: če v proračun nakažete takšno donacijo, ostanete brez 5.000 evrov.

Kaj pa se zgodi, če jih ne? Kaj če denar denimo ostane v podjetju? Zanj boste, če ste pravna oseba, pač plačali davek od dohodkov pravnih oseb, ki znaša 19 %. Z drugimi besedami, od 5.000 evrov vam bo država pobrala 950 evrov. Preostanek, tj. 4050 evrov, je čisti dobiček in če si ga boste izplačali, boste morali za to odšteti še 25 % dohodnino, kar glede na znesek 4050 evrov pomeni 1012 evrov in 50 centov. Ostalo vam bo torej 3037,5o evrov.

Skratka, v primeru donacije v proračun boste ostali brez 5.000,00 evrov. Kam bo šel ta denar, ne boste nikoli izvedeli. Če zaupate predsedniku vlade in njegovemu finančnemu ministru, bo šel pač za “odpravo posledic poplav”. V primeru pa, da sodite med manj naivne davkoplačevalce, donacije državi ne boste namenili. Denimo, da vam teh 5000 evrov ostane v podjetu kot dobiček: zanj boste po plačilu vseh davkov in prispevkov dobili natanko 3.037,50 evrov.

Kaj se bolj splača, si odgovorite sami.

14 komentarjev

  1. trisul

    Kaj če donatorji donirali zato ker hočejo donirati za odpravo posledic in tako pomagati skupnosti ne zgolj zaradi davčne olajšave?

    • Miller

      Dej nehi, kdor je hotel pomagati je doniral ŽE pred tremi meseci.
      Zdaj gre samo še za PREMETENO krajo narodu, na račun poplav pa do galaktičnega dežja..

  2. deni

    Pruznam, da sem popoln analfabet glede izračunavanja in pobiranja davkov, Vendar je potrebno razmišljati po zdravi kmečki logiki in pameti. Konec koncev cesarju kar je cesarjevega, potem pa je od vladarja samega odvisno kam bo vložil dobljena sredstva. Ali bo več kot polovica šla za plače razpasene birokracie ali za traparije kot pravi Sk. Ali pa podjetništvo, nasploh. Ker le dobro podjetništvo omogoča tudi storitve državljanom in v zdravstvu in sociali.
    Ne na koncu za raziskovalne dejavnosti, ki je med najpomembnejšimi inštitucijami Brez nič je nič. Tukaj so še kultura, šport od katerega se vložek večinoma poplača s pobranimi davki. Ampak, bogatejši športniki navadno ne nosijo nazaj denarčkov, saj niso padli z lune. Ne bi vedel kolikšne so st0pnje obremenitev, najbrž kar konkretne in tisti pametni vrhunski športniki ne nosijo denarcev domov. Zakaj bi, saj niso padli z lune? Najraje pač tukaj vlagajo v nepremičnine, vendar je to le kaplja v morju. “Kakor vem so v razvitem svetu v navadi zelo znižane davščine v primeru bogatejših, če le ti vlagajo v kulturo, raziskave in podobno. Tudi humanitarne organizacije in Gates, ne donira sredstev v dobrodelništvo kar na lepe oči.
    Vsi veliki projekti niso odvisni samo od pobranih davkov. Normalno pa je, da je zmeraj in povsod najbolj obremenjen srednji razred v 80%. Od revnih nimaš kaj pobrati bogataši pa (optimizirjo) svoje finance Samo še eno vprašanje za strokovnjake, ki me že dolgo zanima? Kako je Irska nekoč ena najrevnejših držav Evrope, kjer je na stotisoče ljudi umiralo od lakote v samo nekaj pičlih letih ena najbolj razvitih držav sveta? Najbrž zato, ker so jim nabili davke, seveda mišljeno ironično. Zakaj so majhne države Evrope med najbogatejšimi, kamor Slovenija seveda ne spada, po velikosti pač? Zakaj imajo sedaj naše banke velike dobičke, ko smo jih prej “dokapitalizirali” davkoplačevalci z milijardami? Vsak zakaj ima svoj zato?! Ker pa vrana vrani ne izkljuje oči, ostane ZATO skrit nekje v brlogih od Švice, Monaka in do banana republik

  3. APMMB2

    Denarja za odpravo posledic poplav je dovoj,morda še preveč.
    Ob smiselni in smotrni porabi se da z denarjem ki je namenjen za odpravo poplav ogromno narediti, le vedeti je potrebno kako denar porabiti.
    Poglejmo si samo kako se rešujejo poplavljenci na območjih, na katerih je predvidena selitev na nove lokacije.
    Prepričan sem, da niti enega objekta ni potrebno seliti na novo lokacijo, razen tiste,ki so popolnoma porušeni in jih nima smisla obnavljati. Za ostale objekte je potrebno ustrezno urediti struge vododtokov.Ljudem je čim prej potrebno dati odškodnino kolikšna že bo, pa naj sami sanirajo objkete na način, s katerim so objekte gradili. Za to niso potrebna naikakršna dovoljenja, nikakršni prostorski načrti in nikakršne študije.Državne pisarne naj zaposljo strokovnjake vešče gradbene stroke,ki so sposobni svetovati pri sanacijah objktov in plazov.
    Večino objektov so zgradili občani sami in so bili zgrajeni znatno ceneje, kot če bi jih zgradila gradbena podjetja in mešetarji, kakršni gradijo stanovanja v Ljubljani po 6-10 tisoč € za kvadtratni meter.
    V kolikor nameravajo izgraditi retencijsaka polja za zadrževanje katatsrofalnih voda, naj to naredijo na poljih,travnikih in gozdovih, kjer bo škoda manjša, kot rušitev objktov in njihova izgradnja na novih lokacijah.
    Poudariti je potrebno, da je večina škode nastala zaradi neurejenih hudournikov.
    Povsod tam, kjer so vodotoki prestopili bregove in izdolbli nove struge s tem, da so odsnesli ceste in spodjedli objkte, je mogoče ugotoviti, da vodotoki niso bili vzdrževani. Pod mostovi se je nabralo preveč naplavin, zarast ob vodotokih je zmanjšala odtočne profile, zaradi neurejenih strug je bila hitrost vode prevelika in je transportirala preveč materiala. Vse to je potrebeno pri sanacijah vdotokov upoštevati in omogočiti pretok v vododtokih tudi sto in več letnim vodam. Povdarim pa naj, da 5 stoletne vode niso 5 krat večje od stoletnih.Te gladino vode dvignejo le za nekaj decimetrov, kaj papomeni, da je pač struge potrebno ustrezno poglobiti in razšririti, kar pa ne povzroči bistvenega posega v prostor.
    Da z ocenami škode pretiravajo se vidi naraščanje ocen, ki so se ustalile pri 10 milijradah.
    Ocena škode na objektih pa znaša le dve milijardi. Za odpravo takšne škode pa je denarja dovolj.

    • Slovenec

      Ko ste ravno pri Simiču… sem prebral njegovo zgodbo na portalu24 “ivan-simic-samovolja-financne-inspektorice”, in se zamislil.
      Kot da mu je v največje zadovoljstvo, če mu uspe najti luknje v zakonu in rešiti kakšno pokvarjeno barabo.
      Tudi zato se ne čuditi, da smo tam kjer smo!

      • IVAN SIMIC

        Spoštovani Slovenec, na mojem blogu, katerega je povzel Portal24, sem poskušal na čim bolj enostaven način obrazložiti, kako je inšpektorica obdavčila nekaj, kar ni obdavčljivo, ker ne more biti obdavčljivo. Očitno je ta tema za vas prezahtevna ali pa je v vas nekaj sovražnosti. Bo poenostavil. V banki najamete kredit in ta denar posodite svoji mami. Pride Furs in pove, da ste zlorabili sistem posojil in da je v bistvu banka vaši mami podarila celotni znesek posojila in najprej obdavči banko, potem pa še vašo mamo, vi pa banki morate vrniti posojilo. Upam, da sedaj razumete, da v tem ni nič narobe in ni luknje v zakonu. To enostavno ni in ne more biti obdavčeno. Je pa vsekakor velika težava neznanje in sposobnost razumevanja določenih zadeve. Res škoda.

        • Lojze

          g. Simič, ne vem, če ima pomen odgovarjati na komentarje, ki ne vsebujejo argumentov temveč samo želje ali osebno naravnanost komentatorja. Ne boste ga prepričali. Davki (kakršnikoli že) so v svojem bistvu z zakoni dogovorjen rop državljanov, Vemo, da so potrebni in vemo tudi, da država ravna z denarjem državljanov kot svinja z mehom, če ni ustreznega nadzora, institucionalnega in civilnega. Slovenija nima ne prvega ne drugega, zato ne bo nikoli druga Švica.

        • Slovenec

          Hvala za vaš komentar.
          Torej…
          davčni zavezanec (pravna oseba A) je samostojnemu podjetniku A s.p, (ista oseba, ker je bil edini družbenik) odobril posojilo v znesku 93000€. Ne banka.
          Se pravi, sam sebi je odobril posojilo….

          Že prej pa je davčni zavezanec (pravna oseba A) dolgoval samostojnemu podjetniku A s.p, nekaj več kot 93000€ iz naslova opravljenih storitev.
          Se pravi, da je sam sebi zaračunaval storitve…
          Nastale posojilne obveznosti in obveznosti za storitve, med
          fizično osebo A in A s.p, sta pobotala.
          Se pravi, sam s sabo se je pobotal.

          A s.p. je dobil na transkacijskem računu 93000 evrov. Nakar je opravil prenos tega zneska na svoj osebni transakcijski račun kot prenos za gospodinjstvo.
          …itd.
          Res, ‘kreativno’. Kaj si lahko mislimo navadni državljani?

          • Ivan simič

            Prenos v gospodinjstvo pomeni, da od tega prenosa plačaš vse davke, ki se plačajo in to po dohodninski lestvici. Če tega ne veste ali ne razumete vam predlagam, da se ne sramotite z vašimi izjavami. Res žalostno kako nizek nivo znanja premorete. In kako naj potem Slovenija napreduje.

          • Butalc

            Torej ima A spet na računu 93.000 EUR, povsem enako kot na začetku. A s.p. mora spet od nekje potegniti denar za izplačilo A. Kredit vzame pri A. In kdo je tukaj na slabšem? Če ima A veselje s transakcijami naj jih dela kakor mu drago dokler gre za njehov denar

          • Slovenec

            Odgovor na spodnje.
            Kaj vem in kaj ne vem, vi ne veste.
            In še enkrat…, če nekaj doniraš, narediš to z namenom, da boš nekaj dobrega naredil, ne da boš nekaj dobil.

      • TL

        @Slovenec, ravno nasprotno, če bi pri nas bilo več ljudi kot je Ivan Simič, bi nam šlo veliko bolje. Ker pa vas večina tega ne razume smo tam, kjer smo, torej na ladji norcev.

      • Slovenec

        Pa še to g. Simič.
        Mogoče zveni vaša razlaga donacij nekam sovražno. Če daš, daš in ni več v tvojem žepu. Če pa ne, ti ostane in plačaš nekaj državi. Razen, če ne uporabiš kakšne kreditno-pobotne linije. Takrat pa še to ne plačaš.
        Tudi Jankovič je na sodiščih dobil skoraj vse ‘davčno-stečajne’ postopke. Zakonito.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo
Misterij neznanih letečih predmetov nad Evropo

Misterij neznanih letečih predmetov nad Evropo

Ker že več dni nismo slišali o novih opažanjih domnevno ruskih dronov nad Evropo, je čas za razmislek. Kajti to, da naj bi bili droni, ki so doslej preletavali letališča in kritično infrastrukturo na Danskem, Norveškem in v Nemčiji, ruski, so trditve, za katere še nihče ni ponudil dokaza. Morda so res ruski, ampak dokler o tem ne bo nobenega oprijemljivega podatka, bo vse skupaj neke vrste psihološka vojna.

Lokalne volitve v kosovskem “loncu”

Lokalne volitve v kosovskem “loncu”

V nedeljo so potekale pete lokalne volitve na Kosovu od razglasitve neodvisnosti leta 2008, drugi krog je predviden za 2. november. Zaradi napetosti je v nekaterih regijah KFOR okrepil svojo navzočnost, saj si mednarodna skupnost nikakor ne želi novih zaostrovanj, pri katerih bi lahko imela v ozadju prste tudi Rusija. Župane in predstavnike občinskih skupščin državljani Kosova volijo v 38 občinah. Rezultati teh volitev imajo ključen vpliv na politično stabilnost, integracijo manjšin in mednarodni ugled države. Če bo Gibanje za samoodločbo (LVV) ohranilo ali razširilo nadzor nad večino občin, bi to okrepilo položaj premierja Albina Kurtija v pogajanjih z mednarodnimi akterji, vendar bi lahko hkrati poglobilo notranjo polarizacijo, zlasti če bosta opozicija in srbska skupnost volitve ocenili kot nepoštene in nepregledne.

Zakaj so slovenske sankcije proti Dodiku votle

Zakaj so slovenske sankcije proti Dodiku votle

Sklep vlade, da razrešenega voditelja bosanskih Srbov razglasi za nezaželeno osebo v Sloveniji, ima dve plati. Prva je svetla in kaže na pripravljenost slovenske oblasti, da tudi z dejanji pokaže načelnost, ko gre za sankcije zoper kompromitiranega in v primeru Milorada Dodika celo pravnomočno obsojenega tujega političnega voditelja. Druga stran je bolj problematična: Slovenija je sanklcionirala zgolj Milorada Dodika, ne pa tudi njegovih širših družinskih članov, ki so v naši državi dejansko poslovno in tudi siver aktivni. Zlasti sin Igor Dodik, ki je v Sloveniji praktično vsak mesec.

Napad na Moskvo kot epilog v rusko-ukrajinski vojni

Napad na Moskvo kot epilog v rusko-ukrajinski vojni

Ukrajinska vojna ni spopad dveh držav, ampak konflikt med Evropo in Rusijo, iz katerega se Združene države Amerike počasi in vsaj začasno umikajo. Evropejci razumemo, da s prehudim porazom Ukrajine pade projekt Evropske unije, vprašljiva bi bila tudi usoda Nata. Toda po drugi strani je iluzorno pričakovati zmago Ukrajine. V pat položaju, v katerem smo se znašli, je ključno poiskati pot iz vojne. Preden bo ena ali druga stran nakazala, da pristaja na pogajanja, bomo videli – in pravzaprav že gledamo – eskalacijo, zaostritev spopadov; ne le ruskih, pač pa tudi ukrajinskih. Zato bombardiranje Moskve ne sme biti več tabu.

Holivudska taktika za drugi mandat

Holivudska taktika za drugi mandat

V šolske klopi se po sproščenem poletju vračajo šolarji, v državnozborske izbranci ljudstva, vlada pa je, z izjemo njenega predsednika, svoje dopustovanje končala s prvo popočitniško sejo že v četrtek. Na tej je sprejela najbolj nujen ukrep – nakazilo dodatnih 10 milijonov evrov za RTV Slovenija, menda za programe manjšin. Veliko dopusta pa gotovo niso imeli pripravljalci predvolilne strategije največje vladne stranke, obrisi te se že kažejo v zadnjih poletnh dneh. V njenem jedru bo odvračanje pozornosti javnosti od neizpolnjenih obljub, problemov, ki jih je ustvarila, ali ni rešila vlada, ter minimiziranje številnih spornih ravnanj predsednika vlade. Za ustrezno “prepariranje” volivcev bodo verjetno uporabljena praktično vsa sredstva in prijemi. Naloga je glede na realno stanje v državi gromozanska, ampak glede na izkušnje nekaj prejšnjih volitev ne nemogoča. Sploh ob ustreznem “angažiranju” ključnih medijev, ki bodo imeli nalogo ustvariti nekakšen vzporedni svet, ki bo pokazal na zgodovinsko uspešnost te vlade, genialnost njenega predsednika ter nepredstavljive nevarnosti ob morebitni zamenjavi oblasti.

Bitka za Arktiko

Bitka za Arktiko

Arktika postaja vse pomembnejši dejavnik v svetovni geopolitiki in gospodarstvu zaradi svoje edinstvene kombinacije naravnih virov in strateške lege, ugotavlja analiza ljubljanskega Inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije (IFIMES). Arktika je najsevernejša regija planeta in pokriva površino približno 14,5 milijona kvadratnih kilometrov, razdeljena pa je na pet držav – Rusijo, Kanado, Združene države Amerike (zvezna država Aljaska), Norveško in Dansko (Grenlandija). Zaradi tega je Arktika izjemno kompleksen geopolitični prostor, kjer se prepletajo interesi velikih držav in novih globalnih akterjev. Glede na obilje naravnih virov in strateški pomen pomorskih poti je ta del sveta postal igrišče za tekmovanje za moč ter razvoj diplomatskih in vojaških zmogljivosti. Vprašanje suverenosti in teritorialnih pravic v tej regiji bo še posebej pomembno v bližnji prihodnosti.

Da za univerzalni otroški dodatek, ne za 10 milijonov evrov nepotrebnih stroškov

Da za univerzalni otroški dodatek, ne za 10 milijonov evrov nepotrebnih stroškov

Ob idejah o uvedbi univerzalnega otroškega dodatka se velja spomniti, da slovenska zakonodaja že zdaj pozna otroški dodatek in olajšavo za otroka (otroke). Državni proračun oboje skupaj letno stane okoli 600 milijonov evrov. Pri otroškem dodatku gre za socialni instrument, ki je povezan z višino osebnega dohodka, olajšava za otroka pa pomeni, da država vsem staršem za vsakega otroka mesečno izplačuje okoli 110 evrov podpore ne glede na njihov socialni status. Smiselno bi bili torej odpraviti tako otroški dodatek po dohodkovnih cenzusih kot tudi olajšave za otroke pri izračunu dohodnine ter enostavno vsakemu otroku izplačali 110 evrov mesečno, kar bi bil neke vrste univerzalni otroški dodatek. Učinek bi bil enak tako za starše kot tudi za proračun, bi pa bistveno poenostavili birokratske postopke, ki nas na letni ravni stanejo 10 milijonov evrov.

Priznanje Palestine: Zgolj politični marketing Zahoda ali vseeno kaj več?

Priznanje Palestine: Zgolj politični marketing Zahoda ali vseeno kaj več?

Palestinsko vprašanje ostaja odprta rana na Bližnjem vzhodu, ki zahteva iskren in odgovoren pristop vseh vpletenih. Priznanje Palestine brez prave državnosti ostaja predvsem simbolična in marketinška poteza brez dejanske teže in učinka. Palestici si zaslužijo pravico do življenja v lastni državi, v miru in dostojanstvu, skupaj z Izraelom. Le medsebojno priznavanje in dialog prinašata trajen mir, ugotavlja analiza ljubljanskega inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije. Mir med Palestinci in Izraelci bo zahteval velik pogum, saj bo nujen kompromis za sobivanje, tako kot med Nemci in Franczi, ki so se borili več vojnah (1870-1945), danes pa so ključni partnerji v Evropski uniji. Samo sprava bi prinesla trajno stabilnost ne le na Bližnjem vzhodu, ampak tudi v mednarodnih odnosih nasploh.