Chinese “smokeless war”: The insidious penetration through media

Slika: X

Avtor: | 13. oktobra, 2023

China introduced the “three warfares” concept – public-opinion, psychological and legal warfares – when it revised the “Political Work Guidelines of the People’s Liberation Army” in 2003. The methodology of such outreach has been set out in a New York Times article titled “A Global Web of Chinese Propaganda Leads to a U.S. Tech Mogul”. Earlier reports by the International Federation of Journalists have chronicled the methods used in South America and Africa, with the underlying message consistent with the aggressive use of money and manipulation by China. The other aspects highlighted are that these actions are more prevalent in OBOR (One Belt One Road initiative) or BRI (Belt and Road Initiative) countries in which China has substantial financial investments or in those in which it has significant geopolitical interests. As President Xi put it, China’s system offers a new option for other countries and nations who want to speed up their development while preserving their independence.

It goes without saying that the common feature that these methods have is the promotion of a narrative whereby China is presented as of great assistance to the country’s needs, be it infrastructure, capacity building, education, medical etc. And it does so through traditional media – paper, radio, TV – but most crucially through social media and influencers with huge following. These propaganda messages are then gradually used to insert opinion shaping messages, which bring into question or cloud adverse policy making against it to its own advantage. Either directly or through their funded proxies, Bejing lavishly funds influence campaigns that protect China and promote its messages. The narrative has changed gradually, to the extent that, according to another study, some American news organizations whose journalists accepted official trips to China afterwards made a pivot from covering military competition to covering economic cooperation.

The NYT article then tracks the money to a South African political party, YouTube channels in the United States and nonprofits in Ghana and Zambia. In Brazil, records show, money flowed to a group that produces a publication, Brasil de Fato, that intersperses articles about land rights with praise for Xi Jinping. In New Delhi, corporate filings show, the same network financed a news site, NewsClick, that sprinkled its coverage with Chinese government talking points.

According to the NYT report, however, it is clear that the government of China controls and manages the operations among many others. In a recent speech to party members, Xi stated that “China should be portrayed as a civilized country featuring a rich history, ethnic unity, and cultural diversity, and as an Eastern power with good government, a developed economy, cultural prosperity, national unity, and beautiful scenery. China should also be known as a responsible country that advocates peace and development, safeguards international fairness and justice, [and] makes a positive contribution to humanity”.

This kind of directives then result in overlooking Chinese drawbacks authoritarian political system, environmental pollution, lack of rule of law, human rights violations, China’s foreign engagement using manipulative financial methods, corruption in acquiring deals etc. The China financial outlay for propaganda was estimated in 2009 to be $6 billion to the global expansion of state media, while a more recent estimate, by scholar David Shambaugh in 2017, put the amount to that China was spending to as much as $10 billion per year on enhancing its “soft power”, although state media would only account for a portion of that sum.

In a recent paper Sarah Cook, a well-known researcher and historian in the realm of new media, outlines the methods used by the Chinese Communist Party to promote its favoured content and narratives abroad. According to Cook, China has embarked upon expanding the global capacity and presence of official state media, insinuating official views into foreign mainstream media, cultivating foreign media that can produce their own favourable content, purchasing foreign media outlets, establishing new networks and ultimately conducting disinformation campaigns on global social media platforms.

All these collective approaches have been tweaked over the last several years, especially so in countries in which there is a minimal civil society infrastructure with engagements, namely in some countries in Africa, Latin America and Asia. The true face of the manipulative Dragon can be seen behind the smoke.

1 Comment

  1. APMMB2

    Vsaka velesila želi povečati svoj vpliv v svetu. Tudi Kitajska.
    Kitajska je sicer vzpenjajoča se velesila, njena največja napaka pa je, da je v bistvu diktatorska država, kjer vlada komunistčna partija. Trenutno je izbrala hibrid,tako da ni klasična partijska družba, niti ni kapitalistična družba. Prej ali slej se bo takšno obdobje končalo in prešla bo v popolno diktaturo. Nekateri znaki že kažejo na to, ko zatira Hong-Kong, ko zapira nekatere vodilne menagerje, ko izginjajo nekateri ljudje. To se ne bo dobro končalo in Kitajska bo nasedla. Z njo bodo nasedle tudi države, ki jih Kitajska sedaj podpira. Prizadete bodo države BRIKSa, razen Indije, ki je iz druge zgodbe.
    Kitajska hegemonija bo prizadela manj škode kot hegemonija Sovjetske zveze, ki je zamorila razvoj kolonij, ki si jih je pridobila. Polomije kakršno doživlja Kuba, ali pa Angola se ne bodo ponovile s Kitajsko, prav gotovo pa bodo države,ki si jih bo prilastia Kitajska delile njeno usodo.Počasi bodo prešle v diktaturo.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo
Misterij neznanih letečih predmetov nad Evropo

Misterij neznanih letečih predmetov nad Evropo

Ker že več dni nismo slišali o novih opažanjih domnevno ruskih dronov nad Evropo, je čas za razmislek. Kajti to, da naj bi bili droni, ki so doslej preletavali letališča in kritično infrastrukturo na Danskem, Norveškem in v Nemčiji, ruski, so trditve, za katere še nihče ni ponudil dokaza. Morda so res ruski, ampak dokler o tem ne bo nobenega oprijemljivega podatka, bo vse skupaj neke vrste psihološka vojna.

Lokalne volitve v kosovskem “loncu”

Lokalne volitve v kosovskem “loncu”

V nedeljo so potekale pete lokalne volitve na Kosovu od razglasitve neodvisnosti leta 2008, drugi krog je predviden za 2. november. Zaradi napetosti je v nekaterih regijah KFOR okrepil svojo navzočnost, saj si mednarodna skupnost nikakor ne želi novih zaostrovanj, pri katerih bi lahko imela v ozadju prste tudi Rusija. Župane in predstavnike občinskih skupščin državljani Kosova volijo v 38 občinah. Rezultati teh volitev imajo ključen vpliv na politično stabilnost, integracijo manjšin in mednarodni ugled države. Če bo Gibanje za samoodločbo (LVV) ohranilo ali razširilo nadzor nad večino občin, bi to okrepilo položaj premierja Albina Kurtija v pogajanjih z mednarodnimi akterji, vendar bi lahko hkrati poglobilo notranjo polarizacijo, zlasti če bosta opozicija in srbska skupnost volitve ocenili kot nepoštene in nepregledne.

Zakaj so slovenske sankcije proti Dodiku votle

Zakaj so slovenske sankcije proti Dodiku votle

Sklep vlade, da razrešenega voditelja bosanskih Srbov razglasi za nezaželeno osebo v Sloveniji, ima dve plati. Prva je svetla in kaže na pripravljenost slovenske oblasti, da tudi z dejanji pokaže načelnost, ko gre za sankcije zoper kompromitiranega in v primeru Milorada Dodika celo pravnomočno obsojenega tujega političnega voditelja. Druga stran je bolj problematična: Slovenija je sanklcionirala zgolj Milorada Dodika, ne pa tudi njegovih širših družinskih članov, ki so v naši državi dejansko poslovno in tudi siver aktivni. Zlasti sin Igor Dodik, ki je v Sloveniji praktično vsak mesec.

Napad na Moskvo kot epilog v rusko-ukrajinski vojni

Napad na Moskvo kot epilog v rusko-ukrajinski vojni

Ukrajinska vojna ni spopad dveh držav, ampak konflikt med Evropo in Rusijo, iz katerega se Združene države Amerike počasi in vsaj začasno umikajo. Evropejci razumemo, da s prehudim porazom Ukrajine pade projekt Evropske unije, vprašljiva bi bila tudi usoda Nata. Toda po drugi strani je iluzorno pričakovati zmago Ukrajine. V pat položaju, v katerem smo se znašli, je ključno poiskati pot iz vojne. Preden bo ena ali druga stran nakazala, da pristaja na pogajanja, bomo videli – in pravzaprav že gledamo – eskalacijo, zaostritev spopadov; ne le ruskih, pač pa tudi ukrajinskih. Zato bombardiranje Moskve ne sme biti več tabu.

Holivudska taktika za drugi mandat

Holivudska taktika za drugi mandat

V šolske klopi se po sproščenem poletju vračajo šolarji, v državnozborske izbranci ljudstva, vlada pa je, z izjemo njenega predsednika, svoje dopustovanje končala s prvo popočitniško sejo že v četrtek. Na tej je sprejela najbolj nujen ukrep – nakazilo dodatnih 10 milijonov evrov za RTV Slovenija, menda za programe manjšin. Veliko dopusta pa gotovo niso imeli pripravljalci predvolilne strategije največje vladne stranke, obrisi te se že kažejo v zadnjih poletnh dneh. V njenem jedru bo odvračanje pozornosti javnosti od neizpolnjenih obljub, problemov, ki jih je ustvarila, ali ni rešila vlada, ter minimiziranje številnih spornih ravnanj predsednika vlade. Za ustrezno “prepariranje” volivcev bodo verjetno uporabljena praktično vsa sredstva in prijemi. Naloga je glede na realno stanje v državi gromozanska, ampak glede na izkušnje nekaj prejšnjih volitev ne nemogoča. Sploh ob ustreznem “angažiranju” ključnih medijev, ki bodo imeli nalogo ustvariti nekakšen vzporedni svet, ki bo pokazal na zgodovinsko uspešnost te vlade, genialnost njenega predsednika ter nepredstavljive nevarnosti ob morebitni zamenjavi oblasti.

Bitka za Arktiko

Bitka za Arktiko

Arktika postaja vse pomembnejši dejavnik v svetovni geopolitiki in gospodarstvu zaradi svoje edinstvene kombinacije naravnih virov in strateške lege, ugotavlja analiza ljubljanskega Inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije (IFIMES). Arktika je najsevernejša regija planeta in pokriva površino približno 14,5 milijona kvadratnih kilometrov, razdeljena pa je na pet držav – Rusijo, Kanado, Združene države Amerike (zvezna država Aljaska), Norveško in Dansko (Grenlandija). Zaradi tega je Arktika izjemno kompleksen geopolitični prostor, kjer se prepletajo interesi velikih držav in novih globalnih akterjev. Glede na obilje naravnih virov in strateški pomen pomorskih poti je ta del sveta postal igrišče za tekmovanje za moč ter razvoj diplomatskih in vojaških zmogljivosti. Vprašanje suverenosti in teritorialnih pravic v tej regiji bo še posebej pomembno v bližnji prihodnosti.

Da za univerzalni otroški dodatek, ne za 10 milijonov evrov nepotrebnih stroškov

Da za univerzalni otroški dodatek, ne za 10 milijonov evrov nepotrebnih stroškov

Ob idejah o uvedbi univerzalnega otroškega dodatka se velja spomniti, da slovenska zakonodaja že zdaj pozna otroški dodatek in olajšavo za otroka (otroke). Državni proračun oboje skupaj letno stane okoli 600 milijonov evrov. Pri otroškem dodatku gre za socialni instrument, ki je povezan z višino osebnega dohodka, olajšava za otroka pa pomeni, da država vsem staršem za vsakega otroka mesečno izplačuje okoli 110 evrov podpore ne glede na njihov socialni status. Smiselno bi bili torej odpraviti tako otroški dodatek po dohodkovnih cenzusih kot tudi olajšave za otroke pri izračunu dohodnine ter enostavno vsakemu otroku izplačali 110 evrov mesečno, kar bi bil neke vrste univerzalni otroški dodatek. Učinek bi bil enak tako za starše kot tudi za proračun, bi pa bistveno poenostavili birokratske postopke, ki nas na letni ravni stanejo 10 milijonov evrov.

Priznanje Palestine: Zgolj politični marketing Zahoda ali vseeno kaj več?

Priznanje Palestine: Zgolj politični marketing Zahoda ali vseeno kaj več?

Palestinsko vprašanje ostaja odprta rana na Bližnjem vzhodu, ki zahteva iskren in odgovoren pristop vseh vpletenih. Priznanje Palestine brez prave državnosti ostaja predvsem simbolična in marketinška poteza brez dejanske teže in učinka. Palestici si zaslužijo pravico do življenja v lastni državi, v miru in dostojanstvu, skupaj z Izraelom. Le medsebojno priznavanje in dialog prinašata trajen mir, ugotavlja analiza ljubljanskega inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije. Mir med Palestinci in Izraelci bo zahteval velik pogum, saj bo nujen kompromis za sobivanje, tako kot med Nemci in Franczi, ki so se borili več vojnah (1870-1945), danes pa so ključni partnerji v Evropski uniji. Samo sprava bi prinesla trajno stabilnost ne le na Bližnjem vzhodu, ampak tudi v mednarodnih odnosih nasploh.