Petina Anderličeve palače Schellenburg naj bi stala na skupnih funkcionalnih zemljiščih dveh sosednjih stavb!

Sliši se prepričljivo, vendar je v kuloarjih že dlje časa slišati tudi kaj drugega. Od tega, da naj bi šla prodaja luksuznih stanovanj bolj slabo zaradi astronomskih cen in slabih arhitekturnih rešitev, pa tudi da naj bi ta projekt Anderliča tako izčrpal, da naj bi si bil denar prisiljen sposojati mimo bank, na črnem trgu, kot se temu reče, in to z zelo visoko obrestno mero. Ko smo mu pred časom zaradi tega poslali nekaj novinarskih vprašanj, da bi preverili resničnost teh govoric, smo od Mateja Sodina, direktorja podjetja Reitenburg d.o.o., ki stoji za projektom Schellenburg, dobili nazaj zgolj arogantne in nesramne odgovore, s katerimi si nismo mogli kaj dosti pomagati (razen tega, da jih bomo lahko objavili v enem izmed naslednjih člankov).

Jože Anderlič se je v intervju za Siol pohvalil s svojim projektom Schellenburg. Odzvali so se tudi njegovi sosedi, ki razkrivajo drugo plat medalje.

Toda zaradi sobotnega intervjuja za Siol, v katerem se je Jože Anderlič pohvalil, da je projekt izveden “častno in odlično”, sta se nam zdaj oglasila odvetnica v pokoju Pavla Zemljak Sladič in družba Pandom d.o.o., To, kar sta nam povedala, je za gospoda Anderliča vse prej kot ugodno.

+++

“Lastniki sosednje Vile Verlič niso nikoli nasprotovali novi gradnji na zemljišču bivšega Kolizeja, pač pa so samo branili svojo lastninsko pravico nad skupnim pripadajočim zemljiščem v izmeri približno 1.800 kvadratnih metrov, na katerem danes stojijo stavbe Schellenburg”, sta nam povedala sogovornika, ki dodajata, da je bil Jože Anderlič direktor kar sedmih podjetij.

Bil je direktor podjetij MONS d.o.o., direktor Kolizej d.o.o., direktor Kranjske investicijske družbe d.o.o., direktor Kranjske stavbne družbe d.o.o., direktor ILAG d.o.o. in direktor Tivoli d.o.o. in direktor Reitenburg d.o.o. Vse te družbe so bile bodisi v njegovi lasti bodisi so še danes povezane z njim. Jože Anderlič se je 3. 10. 2008 Pavli Sladič Zemljak z lastnoročnim podpisom na notarskem zapisu kot direktor podjetja MONS d.o.o. zavezal, da bo to podjetje do 31. 12. 2009 zgradilo mejni zid med sedanjo Vilo Schellenburg in sosednjo Vilo Verlič. Vse to je bilo predvideno v okviru priprav gradnje Palače in vile Schellenburg. Rok 31. 12. 2009 je potekel, zid ni bil zgrajen. S pravnomočnimi sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani njegovemu podjetju naložilo, da mora izpolniti svojo obveznost. Jože Anderlič je po poteku roka 31. 12. 2009 dne 23. 6. 2010 kot direktor MONS d.o.o. prodal nepremičnine, na katerih sedaj stoji Vila Schellenburg in Palais Schellenburg drugemu svojemu podjetju Kranjska investicijska družba in v sodnih postopkih ugovarjal, da ne more zgraditi zidu, ker so nepremičnine prodane. Sodišča temu ugovoru niso sledila. Ta podjetja morajo sedaj zaradi tega plačevati sodne penale, morala pa so plačati tudi predujem za izvršilni postopek v znesku več deset tisoč evrov. Med drugim je denar za predujem izplačalo podjetje Reitenburg d.o.o., ki je v lasti Jožeta Anderliča.

Pavla Zemljak Sladič je hotela, da Jože Anderlič in z njim povezana podjetja izpolnijo svojo obveznosy, ki pa je niso.

Vendar pa tudi to ni bila ovira, da je MONS d.o.o., ki je kljub jasni obveznosti dne 23. 6. 2010 prodalo nepremičnine, na katerih sedaj stoji Vila Schellenburg in Palais Schellenburg drugemu podjetju Jožeta Anderliča, sprožil kar nekaj postopkov proti Pavli Sladič Zemljak, ki so bili vsi po vrsti neuspešni. Če MONS d.o.o. ne bi sprožil postopkov, tudi Pavla Sladič Zemljak ne bi bila prisiljena v postopke za varstvo svojih lastnih pravic. MONS je v postopkih med drugim pojasnjeval, da zastopa interese Jožeta Anderliča, kar naj bi Pavla Sladič Zemljak dobro vedela. Med drugim je to podjetje tudi vložilo kazensko ovadbo, ki sta jo sestavila Anderličeva odvetnika Domen Neffat in Ana Toni. Ovadba je bila upravičeno zavržena, ker je bila brez kakršne koli dejanske podlage. Med drugim sta ta dva odvetnika zatrjevala, da MONS spada v podjetja, ki so povezana z Jožetom Anderličem.

Jože Anderlič oziroma njegovo podjetje Reitenburg d.o.o. sta vložila tudi zastraševalno tožbo zoper Pavlo Sladič Zemljak, v kateri je Jože Anderlič zahteval plačilo za domnevno škodo, ki jo je ocenil sam in zahteval, da se podatke na podlagi katerih je ocenil škodo obravnava kot zaupne, in da jih v sodnem postopku Pavla Sladič Zemljak kot stranka ne sme videti. Okrožno, Višje in Vrhovno sodišče so ugotovili, da so to podatki o finančni projekciji, višini predvidenih investicijskih sredstev, stroškov izgradnje, projekciji pričakovanih prihodkov projekta ter načrtovanem čistem dobičku prodaje. Ti podatki so lahko dosegljivi podatki osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, zato so seveda zavrnili Anderličevo idejo, da se Pavli Sladič Zemljak sodi na podlagi tajnih podatkov. V kolikor ti podatki koga zanimajo, gre za podatke, ki niso poslovna tajnost in se nahajajo v sodnem spisu in pri odvetniku Jorgu Sladiču.

+++

Izjava odvetnice v pokoju torej meče precej slabo luč na očeta “najbolj vrhunskega stanovanjskega projekta v Sloveniji”, vendar tu zgodbe še ni konec. Za medije in seveda za javnost – posledično pa seveda tudi za državne organe – bo zagotovo najbolj zanimiv zaključek zgoraj citirane izjave, ki se glasi:

“Palais in Vila Schelleburg nimata urejenega funkcionalnega zemljišča. Sodna izvedenka je ugotovila, da je precejšen del parcel, na kateri se nahajata Palais in Vila Schellenburg funkcionalno in pripadajoče zemljišče družbe Pandom d.o.o. in Delavskega doma.”

Za lažje razumevanje bomo to prevedli: približno 20 odstotkov Anderličeve palače (Palais in Vila Schellenburg) stoji na skupnih funkcionalnih zemljiščih dveh sosednjih stavb – družbe Pandom d.o.o. in Delavskega doma (!). Sodni postopek za ugotovitev sicer še poteka in je zaznamovan v zemljiški knjigi, vendar je že to določeno “psihološko breme” za vsakega potencialnega kupca teh “najbolj vrhunskih” stanovanj.

Vsak kupec, ki kupi stanovanje v Palais in Vili Schellenburg, se mora namreč zavedati, da kupuje nepremičnino, za katero ni razjasnjeno, kdo je lastnik in da jemlje nase tudi tveganje, da je prodajna pogodba nična …