Petina Anderličeve palače Schellenburg naj bi stala na skupnih funkcionalnih zemljiščih dveh sosednjih stavb!

Foto: Mediaspeed.net

Avtor: | 15. oktobra, 2023

V sredo napovedana otvoritev prestižnega stanovanjskega kompleksa Schellenburg v središču Ljubljane se naglo bliža. Investitor tega projekta Jože Anderlič, ki verjame, da gre za “najbolj vrhunski stanovanjski projekt v Sloveniji”, je že začel z medijsko kampanjo, v kateri pojasnjuje, da je njegov projekt enkraten in da ga v Ljubljani “še dolgo ne bomo ponovili”. Anderlič, ki sicer velja za prekaljenega poslovneža z dobrimi zvezami tudi na desnici in v Cerkvi, je v sobotnem pogovoru za Telekomov spletni portal Siol potarnal, da se po dvajsetletnem boju z mlini na veter niti slučajno ne bi še enkrat podal v podoben projekt: “Svojo kalvarijo sem oddelal. Častno in odlično.”

Sliši se prepričljivo, vendar je v kuloarjih že dlje časa slišati tudi kaj drugega. Od tega, da naj bi šla prodaja luksuznih stanovanj bolj slabo zaradi astronomskih cen in slabih arhitekturnih rešitev, pa tudi da naj bi ta projekt Anderliča tako izčrpal, da naj bi si bil denar prisiljen sposojati mimo bank, na črnem trgu, kot se temu reče, in to z zelo visoko obrestno mero. Ko smo mu pred časom zaradi tega poslali nekaj novinarskih vprašanj, da bi preverili resničnost teh govoric, smo od Mateja Sodina, direktorja podjetja Reitenburg d.o.o., ki stoji za projektom Schellenburg, dobili nazaj zgolj arogantne in nesramne odgovore, s katerimi si nismo mogli kaj dosti pomagati (razen tega, da jih bomo lahko objavili v enem izmed naslednjih člankov).

Jože Anderlič se je v intervju za Siol pohvalil s svojim projektom Schellenburg. Odzvali so se tudi njegovi sosedi, ki razkrivajo drugo plat medalje.

 

Toda zaradi sobotnega intervjuja za Siol, v katerem se je Jože Anderlič pohvalil, da je projekt izveden “častno in odlično”, sta se nam zdaj oglasila odvetnica v pokoju Pavla Zemljak Sladič in družba Pandom d.o.o., To, kar sta nam povedala, je za gospoda Anderliča vse prej kot ugodno.

+++

“Lastniki sosednje Vile Verlič niso nikoli nasprotovali novi gradnji na zemljišču bivšega Kolizeja, pač pa so samo branili svojo lastninsko pravico nad skupnim pripadajočim zemljiščem v izmeri približno 1.800 kvadratnih metrov, na katerem danes stojijo stavbe Schellenburg”, sta nam povedala sogovornika, ki dodajata, da je bil Jože Anderlič direktor kar sedmih podjetij.

Bil je direktor podjetij MONS d.o.o., direktor Kolizej d.o.o., direktor Kranjske investicijske družbe d.o.o., direktor Kranjske stavbne družbe d.o.o., direktor ILAG d.o.o. in direktor Tivoli d.o.o. in direktor Reitenburg d.o.o. Vse te družbe so bile bodisi v njegovi lasti bodisi so še danes povezane z njim. Jože Anderlič se je 3. 10. 2008 Pavli Sladič Zemljak z lastnoročnim podpisom na notarskem zapisu kot direktor podjetja MONS d.o.o. zavezal, da bo to podjetje do 31. 12. 2009 zgradilo mejni zid med sedanjo Vilo Schellenburg in sosednjo Vilo Verlič. Vse to je bilo predvideno v okviru priprav gradnje Palače in vile Schellenburg. Rok 31. 12. 2009 je potekel, zid ni bil zgrajen. S pravnomočnimi sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani njegovemu podjetju naložilo, da mora izpolniti svojo obveznost. Jože Anderlič je po poteku roka 31. 12. 2009 dne 23. 6. 2010 kot direktor MONS d.o.o. prodal nepremičnine, na katerih sedaj stoji Vila Schellenburg in Palais Schellenburg drugemu svojemu podjetju Kranjska investicijska družba in v sodnih postopkih ugovarjal, da ne more zgraditi zidu, ker so nepremičnine prodane. Sodišča temu ugovoru niso sledila. Ta podjetja morajo sedaj zaradi tega plačevati sodne penale, morala pa so plačati tudi predujem za izvršilni postopek v znesku več deset tisoč evrov. Med drugim je denar za predujem izplačalo podjetje Reitenburg d.o.o., ki je v lasti Jožeta Anderliča.

Pavla Zemljak Sladič je hotela, da Jože Anderlič in z njim povezana podjetja izpolnijo svojo obveznosy, ki pa je niso.

Vendar pa tudi to ni bila ovira, da je MONS d.o.o., ki je kljub jasni obveznosti dne 23. 6. 2010 prodalo nepremičnine, na katerih sedaj stoji Vila Schellenburg in Palais Schellenburg drugemu podjetju Jožeta Anderliča, sprožil kar nekaj postopkov proti Pavli Sladič Zemljak, ki so bili vsi po vrsti neuspešni. Če MONS d.o.o. ne bi sprožil postopkov, tudi Pavla Sladič Zemljak ne bi bila prisiljena v postopke za varstvo svojih lastnih pravic. MONS je v postopkih med drugim pojasnjeval, da zastopa interese Jožeta Anderliča, kar naj bi Pavla Sladič Zemljak dobro vedela. Med drugim je to podjetje tudi vložilo kazensko ovadbo, ki sta jo sestavila Anderličeva odvetnika Domen Neffat in Ana Toni. Ovadba je bila upravičeno zavržena, ker je bila brez kakršne koli dejanske podlage. Med drugim sta ta dva odvetnika zatrjevala, da MONS spada v podjetja, ki so povezana z Jožetom Anderličem.

Jože Anderlič oziroma njegovo podjetje Reitenburg d.o.o. sta vložila tudi zastraševalno tožbo zoper Pavlo Sladič Zemljak, v kateri je Jože Anderlič zahteval plačilo za domnevno škodo, ki jo je ocenil sam in zahteval, da se podatke na podlagi katerih je ocenil škodo obravnava kot zaupne, in da jih v sodnem postopku Pavla Sladič Zemljak kot stranka ne sme videti. Okrožno, Višje in Vrhovno sodišče so ugotovili, da so to podatki o finančni projekciji, višini predvidenih investicijskih sredstev, stroškov izgradnje, projekciji pričakovanih prihodkov projekta ter načrtovanem čistem dobičku prodaje. Ti podatki so lahko dosegljivi podatki osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, zato so seveda zavrnili Anderličevo idejo, da se Pavli Sladič Zemljak sodi na podlagi tajnih podatkov. V kolikor ti podatki koga zanimajo, gre za podatke, ki niso poslovna tajnost in se nahajajo v sodnem spisu in pri odvetniku Jorgu Sladiču.

+++

Izjava odvetnice v pokoju torej meče precej slabo luč na očeta “najbolj vrhunskega stanovanjskega projekta v Sloveniji”, vendar tu zgodbe še ni konec. Za medije in seveda za javnost – posledično pa seveda tudi za državne organe – bo zagotovo najbolj zanimiv zaključek zgoraj citirane izjave, ki se glasi:

“Palais in Vila Schelleburg nimata urejenega funkcionalnega zemljišča. Sodna izvedenka je ugotovila, da je precejšen del parcel, na kateri se nahajata Palais in Vila Schellenburg funkcionalno in pripadajoče zemljišče družbe Pandom d.o.o. in Delavskega doma.”

Za lažje razumevanje bomo to prevedli: približno 20 odstotkov Anderličeve palače (Palais in Vila Schellenburg) stoji na skupnih funkcionalnih zemljiščih dveh sosednjih stavb – družbe Pandom d.o.o. in Delavskega doma (!). Sodni postopek za ugotovitev sicer še poteka in je zaznamovan v zemljiški knjigi, vendar je že to določeno “psihološko breme” za vsakega potencialnega kupca teh “najbolj vrhunskih” stanovanj.

Vsak kupec, ki kupi stanovanje v Palais in Vili Schellenburg, se mora namreč zavedati, da kupuje nepremičnino, za katero ni razjasnjeno, kdo je lastnik in da jemlje nase tudi tveganje, da je prodajna pogodba nična …

2 komentarja

  1. Samo

    Članek vsebuje vrsto slovničnih napak, treba po piskati lektorja.

  2. Rokovnjac

    Tukile se vidi,kako Butalci znate mesat drek in to z leseno zlico ozdelano prav v Butalah.Ne morem verjet,kaj se dogaja v Butalkah???

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo
Bosanska kuhinja: Nova zavezništva in strah pred še eno vojno

Bosanska kuhinja: Nova zavezništva in strah pred še eno vojno

Bosna in Hercegovina je po zaslugi voditelja srbske entitete Milorada Dodika ponovno potencialno krizno žarišče. Federalno pravosodje je izdalo nalog za njegovo aretacijo, medtem pa so nekatere sosednje države dale vedeti, da proti Dodiku in njegovim oligarhom ne nameravajo uvesti nobenih sankcij. Prvi je bil madžarski premier Orban, pred nekaj dnevi pa je dal zelo pomenljivo izjavo tudi hrvaški premier Plenković. Zdi se, da komaj čakajo, da Bosna izdihne in se začne boj za zapuščino. Preseneča tudi stališče Slovenije, ki si očitno ne upa stopiti na prste Dodikovemu kapitalu sumljivega izvora. Po ameriških ocenah naj bi iz Republike Srbske v Slovenijo doslej “izvozili” že tri milijarde evrov kapitala. Imamo res opravka z organiziranim pranjem denarja?

Ali bo Milorad Dodik v Portorožu zakonito “opral” najmanj 57 milijonov evrov?

Ali bo Milorad Dodik v Portorožu zakonito “opral” najmanj 57 milijonov evrov?

Podjetje Viaduct d.o.o. iz Portoroža, ki nima zaposlenih niti omembe vrednega prometa, več let pa ga sploh ni imelo, je pred leti dobilo koncesijo za 165 milijonov evrov vreden projekt hidroelektrarn na reki Vrbas v Republiki Srbski. Referenc s tega področja ni imelo. A ker je vlada te srbske paradržave prekršila koncesijsko pogodbo, je mednarodno arbitražno sodišče Viaductu priznalo odškodnino v višini 57 milijonov evrov. Kako je sploh možno, da je prišlo do česa tako absurdnega? Bosanski mediji, ki govorijo celo o fiktivni slovenski firmi, namigujejo, da bi lahko šlo za pranje denarja, za katerim stoji bodisi sam Milorad Dodik bodisi njegovi tajkuni …

Papež Frančišek (1936-2025)

Papež Frančišek (1936-2025)

Po zvezdniškem Janezu Pavlu II, ki je pomagal zrušiti komunizem, in bolj zadržanemu, a intelektualno zelo močnemu Benediktu XVI. je bil Frančišek poosebljeno sočutje in preprostost. Po dvanajstih letih potifikata je pustil vesoljno katoliško cerkev v nekoliko boljšem stanju, kot jo je leta 2013 prevzel od predhodnika. Vatikan bo po Frančišku potreboval čudež, če bo želel zadržati zaupanje v sicer moralno zelo načeto cerkev. Zato je veliko ugibanj, kdo bi lahko postal 266. papež. Je zdaj čas za Afriko in prvega temnopoltega papeža?

Kako dolgo bo ruski nasilnež Putin še vlekel za nos samovšečnega Trumpa?

Kako dolgo bo ruski nasilnež Putin še vlekel za nos samovšečnega Trumpa?

Glede na dosedanje obnašanje Vladimirja Putina lahko domnevamo, da se še nekaj časa ne bo želel pogajati o premirju v Ukrajini. Z novimi masakri civilistov se Rusija še bolj oddaljuje od civiliziranega sveta, Putin pa postaja kot Karađić oziroma Mladić, ki sta se pred tridesetimi leti izživljala nad Sarajevom, dokler ju ni k pameti spravil Nato. Rusije se Američani in Evropejci ne bodo lotili po vojaški poti, lahko pa pričakujemo precej hujše ekonomske sankcije, tudi zaplembo vsega ruskega premoženja na Zahodu. To bi posebej prizadelo ruske oligarhe, ki so doslej spretno izigravali sankcije. Tudi v Sloveniji.

Če sta vzrok in posledica zamešana, zakon ne more odpraviti glavnih težav našega zdravstva

Če sta vzrok in posledica zamešana, zakon ne more odpraviti glavnih težav našega zdravstva

Glede novele Zakona o zdravstveni dejavnosti gre izpostaviti tri glavne probleme. Prvi je ta, da novela izhaja iz povsem ideološke predpostavke, češ da je dobro le državno zdravstvo. medtem ko je zasebništvo nekaj slabega. Naslednji problem je dejstvo, da je precej določb v predlogu novega zakona v nasprotju z ustavo (prepoved dela zdravnikov pri zasebnikih, prisilno delo, omejitve oziroma prepoved dobička za koncesionarje), na kar so opozorili že pravni strokovnjaki. Tretji problem in za bolnike najbolj občutna škoda pa se skrivata v posledicah, ki bi jih sprejetje novele Zakona o zdravstveni dejavnosti prineslo državnemu zdravstvu. Kajti prišlo bo do odhoda zdravnikov, s čemer se bodo čakalne dobe še povečale, bolniki pa bodo prisiljeni iskati samoplačniške storitve pri zasebnikih ali celo odhajati na zdravljenje v tujino. Vse to odpira resno vprašanje, ali se predlagatelj dejansko zaveda, kak zakon sprejema Državni zbor in kakšne negativne posledice prinaša.

Ameriške in evropske javne finance: Bojeviti Mars proti solidarni Veneri

Ameriške in evropske javne finance: Bojeviti Mars proti solidarni Veneri

Kaj pokaže primerjava med ameriškimi in evropskimi javnimi financami? V visoki javno-finančni potrošnji evropskih držav (EU) je resda veliko neracionalnosti, vendar pa se največji del več zbranih davščin namenja socialni varnosti in zagotavljanju večje solidarnosti. Zaradi višjega bruto domačega produkta so proračunski izdatki v ZDA na povprečnega Američana precej višji kot v EU ali Sloveniji. Američani neprimerno manj izdatkov namenijo sociali, krepko pa nas prekašajo pri obrambi. Prav ta podatek je zdaj posebej aktualen: Američani potrošijo 2.200 evrov za obrambno na prebivalca (3,0 % BDP), v Sloveniji pa je ta znesek le 350 evrov (1,2 % BDP).

Putinov klan

Putinov klan

Ker vse kaže, da bodo Američani in Rusi vsak čas vsaj navidezno zakopali bojno sekiro, Trump in Putin pa bosta nova zaveznika, se moramo psihično pripraviti tudi na skorajšnji preobrat v prikazovanju javne podobe Vladimirja Putina. Verjetno tudi v Evropi in morda celo v Sloveniji. Vladimir bo čez noč spet postal dober človek, mirovnik, humanist. Zato bi bralce radi opomnili, s kakšnim človekom imamo opravka. Z nekom, ki se prikazuje kot ruski patriot, zavetnik krščanstva in tradicionalnih vrednot, ki se javno posmehuje “dekadentni” evropski družbi in kulturi, hkrati pa je eden najbogatejših ljudi na planetu. V Rusiji igra vlogo skromneža, ki razume in podpira malega človeka, medtem pa je njegova bogata družina leta uživala v Evropi, na dekadentnem Zahodu torej. Pod lažnimi indentitetami so na veliki nogi živeli na Nizozemskem, francoski Azurni obali, v Švici in Avstriji.

Umetna inteligenca je nov tehnološki val. Slovenci ga lahko zajahamo edino z jedrsko energijo!

Umetna inteligenca je nov tehnološki val. Slovenci ga lahko zajahamo edino z jedrsko energijo!

Jedrska energija je imela pred zeleno prevaro, s katero je nemška politika ustvarila ideologijo opuščanja jedrske energije in prehoda k obnovljivim virom energije, pomembno vlogo v košarici virov električne energije. Konec osemdesetih je jedrska energija predstavljala skoraj petino globalne proizvodnje električne energije. Šele po dvajsetih letih se Evropa počasa vrača k pameti. Jedrska energija namreč edina omogoča okoljsko vzdržno, ogljično nevtralno ter zanesljivo in predvidljivo oskrbo z električno energijo, kar je ključno za stabilno delovanje industrije, gospodinjstev in kritične infrastrukture. Danes se po svetu gradi kar 55 novih jedrskih elektrarn, kar predstavlja renesanso jedrske energije. Če Evropejci želimo ohraniti industrijo, naravo in visok življenjski standard, potem je edino jedrska energija tista, ki podpira energetsko neodvisnost, zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv in preprečuje nestalnost in nezanesljivost obnovljivih virov energije. Z novim jedrskim reaktorjem pa bi se lahko tudi Slovenci aktivno vključili v tehnološki val, ki ga prinaša umetna inteligenca. Če želimo vzpostaviti velike podatkovne centre in farme strežnikov, bomo potebovali veliko električne energije, ki je drugače kot z NEK 2 Slovenija nima kje pridelati.