Chinese “smokeless war”: The insidious penetration through media

Slika: X

Avtor: | 13. oktobra, 2023

China introduced the “three warfares” concept – public-opinion, psychological and legal warfares – when it revised the “Political Work Guidelines of the People’s Liberation Army” in 2003. The methodology of such outreach has been set out in a New York Times article titled “A Global Web of Chinese Propaganda Leads to a U.S. Tech Mogul”. Earlier reports by the International Federation of Journalists have chronicled the methods used in South America and Africa, with the underlying message consistent with the aggressive use of money and manipulation by China. The other aspects highlighted are that these actions are more prevalent in OBOR (One Belt One Road initiative) or BRI (Belt and Road Initiative) countries in which China has substantial financial investments or in those in which it has significant geopolitical interests. As President Xi put it, China’s system offers a new option for other countries and nations who want to speed up their development while preserving their independence.

It goes without saying that the common feature that these methods have is the promotion of a narrative whereby China is presented as of great assistance to the country’s needs, be it infrastructure, capacity building, education, medical etc. And it does so through traditional media – paper, radio, TV – but most crucially through social media and influencers with huge following. These propaganda messages are then gradually used to insert opinion shaping messages, which bring into question or cloud adverse policy making against it to its own advantage. Either directly or through their funded proxies, Bejing lavishly funds influence campaigns that protect China and promote its messages. The narrative has changed gradually, to the extent that, according to another study, some American news organizations whose journalists accepted official trips to China afterwards made a pivot from covering military competition to covering economic cooperation.

The NYT article then tracks the money to a South African political party, YouTube channels in the United States and nonprofits in Ghana and Zambia. In Brazil, records show, money flowed to a group that produces a publication, Brasil de Fato, that intersperses articles about land rights with praise for Xi Jinping. In New Delhi, corporate filings show, the same network financed a news site, NewsClick, that sprinkled its coverage with Chinese government talking points.

According to the NYT report, however, it is clear that the government of China controls and manages the operations among many others. In a recent speech to party members, Xi stated that “China should be portrayed as a civilized country featuring a rich history, ethnic unity, and cultural diversity, and as an Eastern power with good government, a developed economy, cultural prosperity, national unity, and beautiful scenery. China should also be known as a responsible country that advocates peace and development, safeguards international fairness and justice, [and] makes a positive contribution to humanity”.

This kind of directives then result in overlooking Chinese drawbacks authoritarian political system, environmental pollution, lack of rule of law, human rights violations, China’s foreign engagement using manipulative financial methods, corruption in acquiring deals etc. The China financial outlay for propaganda was estimated in 2009 to be $6 billion to the global expansion of state media, while a more recent estimate, by scholar David Shambaugh in 2017, put the amount to that China was spending to as much as $10 billion per year on enhancing its “soft power”, although state media would only account for a portion of that sum.

In a recent paper Sarah Cook, a well-known researcher and historian in the realm of new media, outlines the methods used by the Chinese Communist Party to promote its favoured content and narratives abroad. According to Cook, China has embarked upon expanding the global capacity and presence of official state media, insinuating official views into foreign mainstream media, cultivating foreign media that can produce their own favourable content, purchasing foreign media outlets, establishing new networks and ultimately conducting disinformation campaigns on global social media platforms.

All these collective approaches have been tweaked over the last several years, especially so in countries in which there is a minimal civil society infrastructure with engagements, namely in some countries in Africa, Latin America and Asia. The true face of the manipulative Dragon can be seen behind the smoke.

1 Comment

  1. APMMB2

    Vsaka velesila želi povečati svoj vpliv v svetu. Tudi Kitajska.
    Kitajska je sicer vzpenjajoča se velesila, njena največja napaka pa je, da je v bistvu diktatorska država, kjer vlada komunistčna partija. Trenutno je izbrala hibrid,tako da ni klasična partijska družba, niti ni kapitalistična družba. Prej ali slej se bo takšno obdobje končalo in prešla bo v popolno diktaturo. Nekateri znaki že kažejo na to, ko zatira Hong-Kong, ko zapira nekatere vodilne menagerje, ko izginjajo nekateri ljudje. To se ne bo dobro končalo in Kitajska bo nasedla. Z njo bodo nasedle tudi države, ki jih Kitajska sedaj podpira. Prizadete bodo države BRIKSa, razen Indije, ki je iz druge zgodbe.
    Kitajska hegemonija bo prizadela manj škode kot hegemonija Sovjetske zveze, ki je zamorila razvoj kolonij, ki si jih je pridobila. Polomije kakršno doživlja Kuba, ali pa Angola se ne bodo ponovile s Kitajsko, prav gotovo pa bodo države,ki si jih bo prilastia Kitajska delile njeno usodo.Počasi bodo prešle v diktaturo.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo

Scenariji za rešitev politične krize do evropskih volitev

Agencija Valicon ugotavlja, da so Slovenci vse bolj oprezni, zadržani, ko gre za vojne in krizna žarišča in da bi glede tega najraje zavzeli neko nevtralno, neuvrščeno pozicijo. Na prvi pogled to nima neke povezave s politično krizo doma, z iskanjem rešitve na čelu koalicijske vlade. V resnici pa jo ima. Če Slovencev ne zanimajo vojne in krize po svetu, to pomeni, da je njihov fokus doma, kjer so naši problemi: nadpovprečna inflacija, energetska kriza, prometni kaos na vsakem koraku, kolaps zdravstvenega sistema, novi davki, nove grožnje s stavkami in protesti … Slovencev torej ne zanima niti članstvo v Varnostnem svetu. Zanima pa jih, koliko bodo plačali za elektriko januarja 2024. Zanima jih, kdaj bo vlada začela delati. Kajti Robert Golob je v letu in pol veliko obljubljal, naredil pa bore malo. Javnomnenjske ankete mu napovedujejo, da bo pristanek trd.

Blefokracija

Po petkovem dogajanju v Državnem zboru je jasno, da je bil t. i. zaplet pri glasovanju o opozicijskem dopolnilu glede polnega usklajevanja socialnih transferjev v celoti insceniran zaradi nesoglasij znotraj Gibanja Svoboda, nedoraslosti, cagavosti, nesamostojnosti njihovih poslancev, ki so namesto glasovanja po svoji vesti uprizorili skupinsko zlorabo glasovalnega sistema, svoja nesprejemljiva dejanja pa poskušali skriti za domnevno programsko napako na glasovalnem sistemu.

Vučićeve volitve: Čeferin, nogomet in čevapčiči

17. decembra bodo v Srbiji predčasne parlamentarne volitve, pokrajinske volitve v Vojvodini ter lokalne volitve v Beogradu in še 65 občinah. Najpomembnejše so seveda parlamentarne, saj od njih ni odvisna le politična prihodnost srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki si želi še okrepiti oblast, pač pa tudi nadaljnji razvoj dogodkov na Balkanu. V tem smislu so to zagotovo najpomembnejše letošnje volitve v tem delu Evrope, ki bodo vplivale tudi na dogajanje v prihodnjem letu.

Skoraj že pozabljena vojna: Kratko poročilo iz Ukrajine

Po 7. oktobru, ko se je začela nova vojna na Bližnjem vzhodu, se je pozornost svetovnih medijev kot tudi javnosti obrnila proti Izraelu in Palestini. Nenadoma je vojna v Ukrajini spolzela z naslovnic in udarnih novic. Tega se Ukrajinci ne morejo preveč veseliti. Sploh če bo zahodna javnost počasi pozabila nanje. O tem, kakšne so v teh dneh razmere v Ukrajini, nam poroča sodelavec Jure Gubanc, ki je bil še minuli teden v Lvivu: “Tudi na zahodu, kjer je center ukrajinskega duha, počasi pojenja volja do bojevanja. Če je bilo lani na začetku vojne še polno optimističnih prostovoljcev, je trenutna slika morale in ekipnega duha bolj klavrna. Ljudje počasi sprejemajo dejstvo, da bo ta vojna trajala dolgo časa.”

V imenu ljudstva: Kdo bi rad pred javnostjo skrival sodbe našh sodišč?

Škandalozni poskus pravosodnega ministrstva, da pri spremembi zakonov s področja sodstva potihoma skrije sodbe pred javnostjo ali pa ji vsaj čim bolj oteži dostop do pravomočnih sodb, še vedno odmeva. Ministrica za pravosodje se posipa s pepelom in trdi, da je šlo za nesporazum. Jurij Toplak, pravni strokovnjak in profesor prava, pa v to ni povsem prepričan. “Nekateri v vodstvu ministrstva in sodstva se zavzemajo za skrivanje sodb pred javnostjo in čim težji dostop javnosti do sodb”, je zapisal v uvodniku zadnje številke revije Pravna praksa, ki ga poobjavljamo tudi na našem portalu.

700 šolnikov v odprtem pismu opozarja, da tako ne gre več

Neurejeno področje psihoterapije dobiva nove in nove razsežnosti. Zadnji, ki so se oglasili, so šolniki, ki opozarjajo na vedno večje duševne stiske otrok in mladostnikov, te pa so ogledalo stanja v družbi, odraz pritiskov in idealov, ki se kažejo na družbenih omrežjih in jih kot družba tudi spodbujamo. Po podatkih za Slovenijo se je v obdobju 2002–2022 povečalo redno doživljanje vsaj dveh psihosomatskih simptomov pri prav vseh mladostnikih, njihova ocena duševnega blagostanja pa je precej pod mednarodnim povprečjem. Tudi NIJZ opozarja na porast anksioznih motenj. Odstotek tistih, ki kljub simptomom ne poiščejo strokovne obravnave, je visok. Posledično se v šolstvu vse bolj ukvarjajo z delikventnimi in zahtevnimi primeri, ki jim šolniki sami niso kos, pri reševanju pa nimajo dovoljšne podpore.

Nezakonite odločbe Finančne uprave ali davek se ne plača dvakrat

Kako naj imenujemo izdajanje nezakonitih odločb in dvakratno obdavčitev istega dohodka? Ko dvakrat obdavčiš isti dohodek, ne moreš reči, da je bila nerazumljiva določba davčnega zakona, katerega spremembo v tem delu nisi nikoli predlagal. Poleg tega pa takšno početje Finančne uprave pomeni nepravično razdelitev davčnih bremen in izkrivljanje konkurenčnosti na trgu. S tem, ko nekoga dvakrat obdavčiš, prav gotovo vplivaš na njegovo konkurenčnost na trgu. Enostavno ga uničiš.

Dan potem: Kaj bo, ko bo enkrat v Gazi utihnilo orožje?

Prihodnost Gaze ne more ali bolje ne sme biti le v rokah Hamasa in izraelske vlade pod vodstvom Benjamina Netanjahuja. Je preveč pomembna za mir v regiji in svetu. Medtem, ko si mednarodna skupnost prizadeva za končanje vojne med njima, je prav, da že zdaj enako pozornost namenja tudi času, ko bo orožje utihnilo. Od takšne ali drugačne rešitve je odvisno, ali bo orožje umolknilo le za kratek čas in ali ne bomo čez čas soočeni še z večjim problemom, da ne rečemo katastrofo svetovnih razsežnosti.