Putin se javno posmehuje naivnežem iz Bele hiše in pri tem neizmerno uživa

Slika: kremlin.ru

Avtor: | 4. decembra, 2025

V zadnjih dneh spremljamo novo epizodo Putinovega blefiranja glede pripravljenosti na resničen mir v Ukrajini in dodatno samo-smešenje ameriškega predsednika. Pohvalno sicer je, da so ZDA pripravile nekakšen mirovni, no, bolj poslovni predlog, ampak ob vsakem pogovoru z rusko stranjo se zadeva vrne na izhodišče: povsem jasno je, da je za Putina edini pravi mirovni načrt predaja Ukrajine, s čimer bo lahko v domači javnosti opravičil vse žrtve in gospodarsko škodo, ki jo je povzročil s svojo imperialistično avanturo.

Donald Trump pa medtem menda spet “čuti”, da je Putin pripravljen na mir, čeprav je takoj po zadnjih zaigranih pogajanjih s predstavniki ZDA spet poudaril, da je njegov cilj popolna zasedba Donbasa z vsemi sredstvi. Putin se v bistvu javno posmehuje naivnežem in kratkovidnim biznismenom iz Bele hiše in pri tem neizmerno uživa.

Več kot očitno je, da Vladimir Putin Donalda Trumpa vidi le kot nekakšnega naivnega posrednika, “koristnega idiota”, ki mu lahko v Ukrajini zagotovi nova ozemlja brez boja in dodatnih žrtev, hkrati pa se mu lahko posreči še omilitev sankcij, ki ne glede na vso propagando Kremlja, precej stiskajo rusko gospodarstvo. Ne glede na to, kako so odposlanci Donalda Trumpa “spolirali” njegov mirovni načrt, je iz poročanja ruskih medijev razvidno, da Rusija vztraja pri enakih stališčih, ki so jih predstavili ob začetku štiriletne tridnevne specialne operacije.

Putin v vseh svojih izjavah in komentiranju t. i. mirovnega načrta ne skriva preveč, da podpira samo tiste določbe, ki so v korist Rusije, vsakršen vsaj delni kompromis na podlagi ukrajinskih stališč, predlogov, je popolnoma izključen.

Za Putina so ključne tri točke, ki jih sicer vsaj deloma skriva za svojo novoizumljeno pripravljenostjo na pogajanja: popolna osvojitev regij Lugansk, Donetsk, Zaporožje, Herson (te je Rusija pravno že v celoti razglasila za svoje, čeprav jih v popolnosti ne nadzoruje), oslabitev ukrajinske vojske na podlagi izsiljenih mednarodnih sporazumov, vzpostavitev marionetnega režima v Kijevu, ki bo v stilu Belorusije popolnoma podrejen Moskvi.

Zato Putin spretno hlini pripravljenost na pogovore in se dobrika Trumpu, hkrati pa dela vse, da bi razbil zavezništvo med ZDA in Evropsko unijo ter s svojo hibridno vojno po EU širi svojo propagando, ki jo je čutiti tudi v slovenskem političnem prostoru.

Glavnega krivca za podaljševanje vojne v Ukrajini vidi v Evropski uniji. Ker ta vztraja pri pomoči Ukrajini. Kot je iskreno priznal tudi Putin sam, bi se vojna že zdavnaj končala, če EU ne bi tako trmasto pomagala Ukrajini. Seveda bi bilo vojne konec, ampak tudi Ukrajine ne bi bilo več. Njihovi voditelji pa bi popadali z različnih balkonov v Sibiriji.

Vladimir Putin ima v svoji strategiji popolno izbrisanje Ukrajine. Vse ostalo so propagandne pravljice. (Slika: TASS)

Ob ugajanju Trumpu in njegovim odposlancem Putin v zadnjih dneh dodatno stopnjuje propagandni pritisk z objavo domnevnih vojaških uspehov, ki naj bi dodatno dokazovali superiornost Rusije. Mesto Pokrovsk, ki ga Rusi danes dejansko večinsko obvladujejo, so “zavzemali” skoraj leto dni (t. i. osvoboditev so napovedali že za 9. maj, dan zmage).

Frontno linijo so v letu dni dejansko premaknili za nekaj borih kilometrov, enako velja za Vovčansk. S takšnim tempom osvajanja ukrajinskega ozemlja bodo Rusi formalno priključene pokrajine Ukrajine zavzeli do leta 2100. Zato se Putinu mudi, vsak pritisk na Ukrajino in krhanje zahodnega zavezništva je zanj velik uspeh. Žalostno je, da mnogi v EU tega enostavno ne vidijo.

6 komentarjev

  1. bob

    Še predno preveč navijaš za Ukrajino komentiaj razloge ki jih je navajl Putin na dan napada (februar 2022)!
    Kolikokrat so bila premirja ki jih je Ukrajina izkoristila samo za novo orožje in nove NATO vojake?

    Odgovori
    • Tilen Majnardi

      Lep pozdrav, kot vem je Rusija napadla Ukrajino in ne obratno. Hvala, Tilen

      Odgovori
      • lojze

        Kratko in jedrnato in, točno tako!

        Odgovori
      • Drejč

        Gospod Majnardi, s tako logiko, bi lahko trdili, da je Amerika med 2. svetovno vojno napadla Tretji Rajh. Pomemben je kontekst in historiat. Nič se ne dogaja v vakumu.

        Rusija se brani na svojem pragu pred skrajno militantnim Zahodom, predvsem Ameriko, ki rovari in sproža vojne po vsem svetu in je prek državnega udara v Ukrajini leta 2014 sprožila posredno vojno zoper Rusijo. To je povsem v redu, anede?!

        Odgovori
        • Peter Klepec

          Saj tako je formalno tudi bilo: Francija in Anglija sta napovedali Rajhu vojno in to z veliko podporo Amerike.
          Ampak to niti ni bilo bistveno.

          Odgovori
    • Peter Klepec

      Ze zelo dolgo sploh ni vazno kaj je Putin ali njegovi predniki govorijo. Ker nic od tega ni res ali pa je receno z nekim namenom.
      Po rusko Amerika ze od 1945 ogroza Rusijo, pa je v resnici se nihce do danes ni napadel. Ker je tudi ne more. Zaradi atomskih, ce ne zaradi drugega.

      Odgovori

Leave a Reply to Tilen Majnardi Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Opazili smo
Geopolitične in vojaške lekcije iz rusko-ukrajinskega konflikta

Geopolitične in vojaške lekcije iz rusko-ukrajinskega konflikta

Analiza ruske agresije na Ukrajino ne omogoča le poglobljenega razumevanja preoblikovanja mednarodnih odnosov, temveč tudi temeljnih sprememb v umetnosti vojskovanja, obrambnih strategijah ter odzivih družb na pritiske, ki jih vojna povzroča. Za razumevanje obsega in kompleksnosti trenutnega spopada je nujno upoštevati njegov zgodovinski kontekst. Lekcije, pridobljene iz vojne, segajo tako na geopolitično področje – preobrazbo svetovnega reda, delovanje zavezništev ter strategije za energetsko in gospodarsko varnost – kot na vojaško področje, kjer so odločilno vlogo igrale tehnološke inovacije (brezpilotni letalniki, hiperzvočne rakete, informacijsko in kibernetsko vojskovanje), logistika, človeška inteligenca in družbena prilagodljivost.

Fursov napad na vgradne omare

Fursov napad na vgradne omare

Konec februarja 2025 sem objavil 226. blog z naslovom »Fursov napad na ograje in denarnice državljanov«. Takrat se je FURS odločil, da so ograje, ki so postavljene okoli stanovanjskih hiš, ki so del socialne politike, obdavčene po splošni 22,0 % stopnji DDV in ne po znižani 9,5 % stopnji DDV, kot je to bilo vsa leta, kot je to vsa leta trdil tudi sam FURS in kot so to vsa leta obračunavali tisti, ki so te ograje izdelali in montirali. Po objavi mojega bloga je FURS priznal, da je bilo njegovo postopanje napačno in je pritrdil mojemu stališču, da so ograje, ki so postavljene okrog stanovanjskih hiš, ki so del socialne politike, obdavčene po znižani 9,5 % stopnji. Upal sem, da se tovrstna zgodba ne bo več ponovila, toda ni bilo potrebno čakati dolgo. Sedaj se je FURS z identično formulo spravil na mizarje in »vgradne omare«.

Kdaj se bo v Ljubljani pojavil grafit “Evropska komisija, odjebi!”?

Kdaj se bo v Ljubljani pojavil grafit “Evropska komisija, odjebi!”?

Če je karkoli v Šutarjevem zakonu zmanipulirano, če je vse skupaj del predvolilne kampanje, se to ne za Goloba ne za njegovo stranko ne bo dobro končalo. Pregovor “kdor seje veter, žanje vihar”, se zdi naravnost idealen za ponazoritev tveganja. A ker dokaza, da gre pri Lex Šutar za blef, nimamo, sprejet pa je bil skoraj z ustavno večino, razlogov za paniko ni. Bo pa zanimivo spremljati obnašanje Evropske komisije, njenih histeričnih tiskovnih predstavnikov, ki so nekritično povzeli oceno visokega predstavnika evropskih Romov, češ da je Lex Šutar uperjen izključno proti romski skupnosti …

Vladna čarovnija: ob menda rekordnih dobičkih znižanje prilivov od davka na dobiček

Vladna čarovnija: ob menda rekordnih dobičkih znižanje prilivov od davka na dobiček

Odbor za finance Državnega zbora je kar v soboto ekspresno “požegnal” vladne spremembe proračuna za leto 2026. Poslanci na polmilijardno povišanje odhodkov na 17,7 milijard in znižanje prihodkov na 15,6 milijard prihodkov, kar pomeni, da bo primanjkljaj dosegel kar 2,1 milijarde evrov (2,9% BDP), niso imeli nobenih pripomb, saj se opozicijski seje niso udeležili. Marsikatero obrv pa je privzdignilo napovedano zmanjšanje prilivov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb (po domače dobička), kar je v popolnem nasprotju z natolcevanjem o rekordnih dobičkih podjetij, s katerim je koalicija utemeljevala obvezno božičnico. Sicer pa ne padajo samo prilivi od davka na dobiček, ampak praktično vsi glavni viri proračuna, kar bi moralo že pred meseci prižgati vse alarme, predvsem pa bi morala vlada zajeziti ekscesno trošenje pri številnih nestrateških projektih.

Etatistično mrcvarjenje Slovenije: bruto plače pred Italijo, Španijo…, neto za Malto, Estonijo, Ciprom…

Etatistično mrcvarjenje Slovenije: bruto plače pred Italijo, Španijo…, neto za Malto, Estonijo, Ciprom…

Eurostat je v sredo objavil podatke o povprečnih bruto plačah v Evropski uniji. Vlada se je hitro pohvalila, da smo presegli Španijo, Italijo in še koga. Seveda je pozabila povedati, da pri neto plačah Slovenija v zadnjih letih nazaduje. Po domače: to pomeni, da država našim državljanom od zaslužene bruto plače pobere veliko več kot v drugih primerljivih državah, pri čemer je izplen državnega upravljanja z denarjem davkoplačevalcev podpovprečen. Višja državna poraba očitno nima nekega znatnega vpliva na realno kakovost življenja ljudi, kar bi opravičevalo takšen nadpovprečni davčni primež, ta se z napovedmi vlade še stopnjuje.

Statistika za najbolj “mokrim” slovenskim praznikom

Statistika za najbolj “mokrim” slovenskim praznikom

V Sloveniji je bilo po podatkih Statističnega urada Slovenije (SURS) v trgovini za liter namiznega vina lansko leto potrebno plačati povprečno 2,22 EUR, za liter kakovostnega pa približno dvakrat toliko, 4,96 EUR. V gostinskem lokalu pa smo za liter slednjega odšteli štirikrat toliko, 20,08 EUR. Na precej smešne maloprodajne cene vina vpliva tudi nekritični uvoz poceni vina iz drugih držav (Makedonija, Madžarska, Srbija…), ki ga vlada v nasprotju z domačim pivom ni dodatno obdavčila. Za liter vina v restavraciji vina je bilo treba delati v povprečju 134 minut. S povprečno mesečno neto plačo bi si tako v gostinskem lokalu lahko privoščili 76 litrov kakovostnega vina. Glede na uradne podatke je v povprečju odrasla oseba (stara 15 let in več) vsak dan popila 2,4 decilitre piva, kot tudi 1,1 decilitra vina in hkrati tudi 0,1 decilitra žgane pijače.

Nezanimivo mrcvarjenje Ukrajine

Nezanimivo mrcvarjenje Ukrajine

Ukrajina je postala nekakšna pozabljena zgodba, nezanimiva dnevna rubrika na obrobju medijskega poročanja, ki se je izgubila v množici drugih atraktivnejših dogodkov in interesov. Globalno gledano deloma tudi zaradi tega, ker je ameriški predsednik Donald Trump svoje kratkoročne diplomatske interese zaradi fiaska pri urejanju ukrajinskega miru s prijateljem Putinom preusmeril na druge konce sveta, na Kitajsko, v Venezuelo…, pa tudi doma se mu kopičijo problemi. Zadnji “domači” udarec je gotovo izvolitev Zohrana Mamdanija za župana New Yorka, kar je Trumpa že navilo na maksimalne obrate in je največjemu mestu v ZDA že napovedal ukinitev vse zvezne pomoči, ker ne misli financirati “komunistov”.

V zimo s 50 odstotkov višjo inflacijo kot znaša evropsko povprečje*

V zimo s 50 odstotkov višjo inflacijo kot znaša evropsko povprečje*

Med krompirjevimi počitnicami in modrovanjem o razlogih za romsko nasilje na jugovzhodu Slovenije ter silnimi vladnimi ukrepi, ki bodo menda v sekundi rešili vse probleme, ki jih je vlada ves mandat zanemarjala, se je nekje v depolitiziranem vesolju slovenskih medijev izgubil podatek o oktobrski inflaciji, ki je na medletni ravni spet presegla 3 odstotke (3,1) in močno presega povprečje Evropske unije in Evropske monetarne unije, pri čemer so pri slednjih znani še vedno samo podatki za september (EU 2,6 %, EMU 2,2 %), ampak hudih sprememb na teh ravneh statistiki ne pričakujejo. Slovenija izstopa predvsem pri nadpovprečni rasti cen hrane in brezalkoholnih pijač, ki prizadenejo najbolj ranljive skupine državljanov z najnižjimi dohodki. Delež stroškov hrane v tem segmentu prebivalstva je namreč najvišji. V zimskih dneh pa se cene hrane sezonsko še povišajo, ob seveda dodatnih stroških za energijo.