Ključnik: Donbas
Ukrajina v primežu dvoličnih zahodnih zaveznikov in patološkega lažnivca Putina

Ukrajina v primežu dvoličnih zahodnih zaveznikov in patološkega lažnivca Putina

V senci holivudskih volitev v ZDA in preurejanja moči znotraj Evropske unije po nedavnih volitvah tam nekje, ne tako daleč, v Ukrajini, še vedno poteka ruska osvajalska, genocidna vojna. Brutalna, mogoče še bolj kot na začetku, ker je medijska pozornost uplahnila. Rusija v Donbasu napreduje za centimetre na dan, ampak vztrajno. Občasno tudi Ukrajina udari nazaj, na različne inovativne načine. Postalo je precej jasno, da Rusija nima neomejenih virov, vojaških zalog, kar je bilo do pred kratkim splošno prepričanje. Zato se fokusira na določena območja, trenutno na mesto Pokrovsk, obrambni “hub” Ukrajine. Pri Rusih gre za pristop “all in”, po slovensko “na glavo”. Razlika v konceptih vojskovanja postaja vedno bolj očitna. Rusija izvaja strategijo popolnega uničenja, radiranja mest, ne glede na svoje izgube.

Evropa bo morala sama bolj poskrbeti za svojo varnost

Evropa bo morala sama bolj poskrbeti za svojo varnost

Ukrajinski vdor v rusko regijo Kursk poteka že tretji teden. Ukrajinska vojska ima zdaj pod nadzorom približno 1.300 kvadratnih kilometrov ruskega ozemlja in sto naselij. Uničila je mostove, da bi bilo mogoče okupirano ozemlje lažje braniti, kar pomeni, da ga namerava do nadaljnjega obdržati. Do zdaj so zajeli skoraj 600 ruskih vojakov. Od tega so jih minuli teden 115 zamenjali za ukrajinske vojne ujetnike. Za primerjavo: ruske sile so uspele letos do zdaj v Ukrajini zasesti le pol manjše ozemlje, in to za ceno skoraj 200.000 žrtev, ubitih, ali ranjenih.

Evropa na olimpijskem dopustu, Ukrajina pa s taktičnim napadom “najeda” živce besnemu Putinu

Evropa na olimpijskem dopustu, Ukrajina pa s taktičnim napadom “najeda” živce besnemu Putinu

Po tednu dni presenetljivega vdora Ukrajine na območje Rusije se počasi izrisuje obseg in namen te taktične “specialne operacije Kijeva”, ki je poleg prepotentnih in uspavanih Rusov presenetila tudi olimpijsko in dopustniško razpoložene ZDA in EU ter njeno patološko obremenjenostjo z Gazo, čeprav določeni strokovni viri ocenjuejo, da brez podrobnih podatkov o moči ruske vojske na obmejnih območjih Ukrajina ne bi zmogla tako natančno in učinkovito izvesti prodora v regijo Kursk. Hkrati viri iz ZDA in zavezništva NATO tudi priznavajo, da Ukrajina sicer redno dobiva določene informacije, ki pa jih uporablja v svoje namene in jih seveda ne razkriva vsakomur.

Zmagal je Stalinov rek: “Ni pomembno, kako ljudje glasujejo, ampak kako preštejemo glasove!”

Zmagal je Stalinov rek: “Ni pomembno, kako ljudje glasujejo, ampak kako preštejemo glasove!”

Naslovni, menda avtorski Stalinov stavek je morda res legenda, mit, a je v Rusiji še kako resničen v teh dneh, kot je tudi nauk za marsikatere bolj demokratične volitve v nam bližnjih državah. Putinovemu “plebiscitu” je težko reči volitve, ker niti ne vemo, ali je odstotek podpore zmagovalcu realen, ali je podatek volilne udeležbe resničen. Teh končnih, rekordnih 87 odstokov podpore Putinu in 77-odstotna volilna udeležba sta vredni namreč prav toliko kot Putinove napovedi, da ne bo posredoval v Gruziji, Čečeniji, da ni bil on tisti, ki je organiziral odcepitve Krima od Ukrajine, da nima pojma o tem, kaj so pripravljali domnevni uporniki v Donbasu, da ni dobavil raket, ki so sestrelile nesrečno, že malce pozabljeno malezijsko letalo MH17….

Temačna brezna ruske medijske propagande

Temačna brezna ruske medijske propagande

Nadzor nad mediji je eden ključnih stebrov Putinove absolutnistične vladavine. S cenzuro, novimi zakoni in represijo je Kremelj povsem zatrl neodvisne medije. Mlajše generacije, ki niso popolnoma odvisne od (državne) televizije, še nekako uspejo obiti blokado zahodnih novic, vsi ostali pa so dnevno podvrženi strahotnemu pranju možganov, ki že spominja na Severno Korejo. Ruski televizijski voditelji, sploh pa njihovi gosti, si privoščijo osupljivo “svobodo” pri spodbujanju h genocidu, uporabi jedrskega orožja, s katerim bi uničili ne le “ukrajinske naciste”, pač pa tudi zahodnjake, ki jih podpirajo. Nič presenetljivega ni, če na ruski državni televiziji slišite, da bi bilo treba “ukrajinske otroke utopiti v reki z močnim tokom ali pa zažgati v baraki”.

Skoraj že pozabljena vojna: Kratko poročilo iz Ukrajine

Skoraj že pozabljena vojna: Kratko poročilo iz Ukrajine

Po 7. oktobru, ko se je začela nova vojna na Bližnjem vzhodu, se je pozornost svetovnih medijev kot tudi javnosti obrnila proti Izraelu in Palestini. Nenadoma je vojna v Ukrajini spolzela z naslovnic in udarnih novic. Tega se Ukrajinci ne morejo preveč veseliti. Sploh če bo zahodna javnost počasi pozabila nanje. O tem, kakšne so v teh dneh razmere v Ukrajini, nam poroča sodelavec Jure Gubanc, ki je bil še minuli teden v Lvivu: “Tudi na zahodu, kjer je center ukrajinskega duha, počasi pojenja volja do bojevanja. Če je bilo lani na začetku vojne še polno optimističnih prostovoljcev, je trenutna slika morale in ekipnega duha bolj klavrna. Ljudje počasi sprejemajo dejstvo, da bo ta vojna trajala dolgo časa.”

Če Rusija obdrži okupirane dele na vzhodu, bo Ukrajina ostala predvsem kmetijska država

Če Rusija obdrži okupirane dele na vzhodu, bo Ukrajina ostala predvsem kmetijska država

Pogosto je govora o tem, kako bo Rusija izšla iz vojne z Ukrajino, o usodi Putina in njegovega režima. Samoumevna je implikacija o stroških, če ne celo neuspehu ruske “posebne operacije”, ki vodi v iskanje notranjih nestabilnosti v Ruski federaciji, ki bi lahko ogrozile njeno kontinuiteto. Manj pozornosti je namenjene usodi Ukrajine. Kakšna bo, ko bo te vojne konec?