Skoraj je že sramotno, da ministrica za zdravje v najnovejši noveli predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravniški službi predlaga popravke manj kot eno leto po tem, ko ga je vlada potrdila, Državni zbor pa sprejel. Ob tem ne smemo pozabiti, da smo jo mnogi opozarjali , da zakon ni dober, pa ga je večina v parlamentu vseeno sprejela; tako kot v tem mandatu sprejema, karkoli si že izmisli koalicija. Ob vsej tej šlamastiki je ministrica za zdravje še vedno ministrica, zato je za to šlamastiko,hočeš nočeš kriv tudi predsednik vlade Robert Golob.
Valentina Prevolnik Rupel si je dobesedno izmislila nove zakone, ker če bi v zakonih sprejemala strateške ukrepe na podlagi analiz, bi ji ne bilo potrebno prej kot v enem letu predlagati popravkov. Tudi težav z celim oddelkom oralne kirurgije na UKC ne bi imeli. In ne glede na vse to se zdi ministrici čisto v redu, da bo zaradi odhoda izkušenih kirurgov v zasebno prakso, ker jih v to sili ravno njen zakon, pomanjkanje kadra nadomestila s specializanti.
Postavlja se temeljno vprašanje, kako da je na oralni kirurgiji zaposlenih toliko zdravnikov ob njhovem vsesplošnem pomanjkanju na primarni ravni. Kako, da imajo na oralni kirurgiji dejansko zaposleni dve ekipi? Ko ena odide, jo nadomesti druga, sicer slabše usposobljena, a kaj bi komplicirali. Za javno zdravstvo je vse dobro, kajne ministrica?
Kje je kadrovska politika UKC Ljubljana in ministrsko načrtovanje zdravstvenega sistema, da ne govorimo o nekontroliranem trošenju denarja ZZZS in hudih strokovnih pretresih na paradnih oddelkih UKCLJ. Tak pristop pri reguliranju tako velikega sistema, kot je zdravstveni, sploh ni sprejemljiv in kaže na to, da koalicija ne ve, kakšno zdravstvo si želi in da na tem področju nima strategije, čeprav jih je vedno polna usta, češ da je zdravstvo njihova prioriteta. Če bi imela ministrica in vlada jasno strategijo bi sprejemali ustrezne ukrepe, ki jih ne bi bilo potrebno popravljati prej kot v enem letu, ker bi sprejeli prave ukrepe že pred enim letom. Sedaj se kažejo posledice nepremišljene zakonodaje na zelo zahtevnem področju, ki odloča o našem življenju in smrti, kar je nedopustno in zgolj kaže na to, da je ta vlada samopašna in prepričana v svoj prav ter da ji demokratični dialog in dialog s stroko kljub ustanavljanju številnih strokovnih delavnih skupin pač ni blizu.
V oceni stanja k popravkom zakona ugotavljajo, da v Sloveniji primanjkuje zdravnikov na vseh področjih in ravneh, zlasti na primarni ravni, kar otežuje dostopnost zdravstvenega varstva prebivalcev nasploh, predvsem pa na posameznih specialističnih področjih, ki so za mlade zdravnike manj zanimiva. Neverjetno je, da to ugotavljajo očitno šele sedaj, četudi vemo že dolgo časa za ta problem, ki pa ga obstoječa vladajoča struktura ne zna dovolj uspešno “nasloviti”.
Skoraj ni mogoče verjeti, da šele sedaj ugotavljajo:
“Posamezniki se ne odločajo za specializacijo iz družinske medicine zaradi preobremenjenosti družinskih zdravnikov in pomanjkanja ugleda zdravnikov na primarni ravni zdravstvene dejavnosti.”
Kako naj to povežem z idejnim tvorcem idej v tej vladi, dr. Dušanom Kebrom, da je potrebno povečati število pacientov na posameznega zdravnika, ker so si sindikat FIDES in zdravniki priborili neupravičeno preveč ugoden standard? Očitno se je ministrici posvetilo, da doktor Keber le nima prav, sicer ne bi zapisala tega v uvodnem materialu.
Ugotavljajo tudi:
“Na posameznih področjih so zaradi pomanjkanja zdravnikov specialistov čakalne dobe predolge in presegajo najdaljše dopustne čakalne dobe, kar onemogoča pravočasno, varno in kakovostno obravnavo pacientov ter nemoteno delovanje mreže javne zdravstvene službe.”
Načeloma je to res uspeh te ministrice, da se je dokopala do spoznanj, ki jih opozicija nenehoma servira, ona pa sprejema ukrepe, ki še zmanjšujejo število razpoložljivih zdravnikov, recimo striktno delitev med zasebno in javno zdravstvo. Hkrati pa ugotavlja v uvodu, da potrebujemo hitre in učinkovite ukrepe. To je dejansko slab pristop, saj vlada štiri mesece pred končanjem mandata flika sistem, ki so ga najprej sesuli, potem slabo postavili in zato sedaj potrebuje flike, da bi zašili luknje, ki so zazijale v sistemu.
Kot ukrep predlagajo omogočanje prehoda specialistov iz urgentne medicine v specializacijo družinske medicine. Kaj bodo s tem dosegli, si težko predstavljam, saj sta obe specializaciji insuficientni in tako s tem zajedajo v že tako insuficientno zasedeno urgentno medicino. Po oceni strokovnjakov bi v tem trenutku potrebovali okoli 300 urgentnih zdravnikov. Specializanti bi prejemali višjo plačo, s čimer pa posega ministrica v celovit plačni sistem in s tem ruši nekaj, kar je sprejela ta vlada in obljubila, da ne bo izjem. In to ni prvič!
Ta dokument odvzema Zdravniški zbornici (ZZS) nekaj pooblastil, ki jih je imela do sedaj. Gre izrazito za strokovna pooblastila, ki se sedaj prenesejo na Ministrstvo za zdravje, ki ni strokovno telo. S tem se politizira strokovne pristope,. Ministrica opravičuje to z naslednjimi besedami, ki mimogrede diskreditirajo zbornico in jo prikazuje kot nestrokovno in neučinkovito institucijo:
“Predlagatelj ugotavlja, da zaradi takšne ureditve v praksi prihaja do težav, saj podzakonski akti, za katere je pristojna zbornica, niso (pravočasno) sprejeti oziroma predlogi teh aktov niso vedno v celoti usklajeni s hierarhično višjimi predpisi, posledično pa minister ne more podati soglasja za sprejetje akta.”
Zbornica bo po tej noveli zakona lahko dala le svoje mnenje in če ga ne bo dala v posameznih primerih v 15. dneh, bo veljalo stališče ministrstva, ki tako postaja vsemogočno na področju zdravstva. Četudi bo ZZS dala svoje mnenje, ga ministrstvu ne bo potrebno upoštevati. To lahko štejemo kot velik in neupravičen poseg politike v zdravstveno stroko in sam sistem ter kot dodatno diskretizacijo zdravnikov, s katerimi sta predsednik vlad in ministrica še vedno v vojni.
Predlog zakona predlaga omejitev zbornice pri določanju delodajalca specializantom, in sicer tako, da se navedeni specializanti lahko zaposlijo samo pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe. V tem primeru ministrica posega ponovno na področje, ki ni njeno in postavi vrhunske strokovnjake, ki so zasebniki, v čuden položaj, da ne znajo dovolj, da bi bili mentorji. Tako ministrica v čisto strokovno področje pripelje politiko, ki naenkrat postane nadrejena stroki. V ozadju gre namreč za to, da bodo zavodi lahko izkoriščali specializante za zastonj delovno silo, zasebniki pa ne bodo imeli te možnosti samo zato, ker so zasebniki. To svojo odločitev pa utemeljuje z neumnim razlogom:
“Če bi se v času trajanja specializacije zaposlil pri zasebnem izvajalcu zdravstvene dejavnosti izven mreže javne zdravstvene službe, po opravljenem specialističnem izpitu zaposlitve ne bi mogel nadaljevati pri tem delodajalcu.”
Mimogrede, je to poseg v svobodo izbire delovnega mesta, a ministrice to ne očitno zanima. Ta vlada gre v smer represije in z njo tudi Ministrstvo za zdravje. Valentina Previlnik Rupel v nered, ki ga je ustvarila z novim zakonom, z najnovejšo novelo vnaša nov nered na strokovnem področju, saj si domišlja, da je lahko tudi nosilka strokovnih odločitev. Čakam, da bo nekega dne prevzela tudi vodenje obeh medicinskih fakultet. Pri tej vladi in ministrici nič ni nemogoče. Na to se bomo morali navaditi.
Čas je, da ministrica odide, to sem že dostikrat zapisal; in če bi že davno odšla, ne bi imeli te zmede v zdravstvu. Ker pa ni odšla, se zmeda nadaljuje in bo povzročala dodatne anomalije, ki jih bo potrebno reševati z novo novelo zakona … in tako od novele do novele naprej. Do kdaj? K sreči bodo prej volitve in vsaj upamo lahko, da bomo dobili boljšega ministra za zdravje, ki pa ga čaka težko urejanje razsutega zdravstvenega sistema.
Zdravstvo se ni samo zatreslo, zdravstvo se dobesedno trese vsak dan, ko je na oblasti ta garnitura. In to tresenje se mora poznati tudi pri bolnikih, ki pa so začuda kljub velikim težavam še kar potrpežljivi in s tem omogočajo anomalije v sistemu še naprej.
A zatresla se je tudi družba in se trese še naprej. Robert Golob je v svojih predvolilnih nastopih obljubljal svobodo in stranko, ki jo je ustanovil, je tudi imenoval Svoboda. Toda če dobro pogledamo, kaj se je zgodilo s slovensko družbo na koncu mandata Roberta Goloba, vidimo ta paradoks svobode, ki se je spremenil v tiranijo. Država postaja vse bolj represivna, tako da se danes Slovenec lahko sprašuje, ali Svoboda s svojimi idejami sploh še spada v levi del politike, saj so njeni ukrepi, ki jih v zadnjem času predlaga v parlamentu, vse bolj represivni in že spominjajo na ukrepe skrajne desnice.
Kot pravi poslanka Lena Grgurevič, je čas, da leva sredina odvrže plašč razumevanja in toleriranja. Čas je, da tudi Svoboda pokaže pravo barvo in ne tisto, s katero nam je mazala oči pred volitvami in prva leta izvajanja oblasti. V najnovejših spremembah zakonodaje se dejansko povečuje represija države – in to po mnenju stroke – preko vseh meja, saj bi lahko ukrepe ob boljšem delovanju sistema izvedli brez Šutarjevega zakona. V novelah zdravstvenih zakonov se uvaja bolj rigorozen nadzor nad bolniškim staležem. Kar vsekakor sodi v arzenal represivne države. Če vemo, da na dolžino bolniškega staleža in njegovo pogostost vpliva skoraj 50 objektivnih razlogov, se je ta vlada lotila represije nad bolniki kot enega najbolj pomembnih ukrepov. In novela zakona, ki jo obravnavam v začetku današnega zapisa, se z represijo spravi nad zdravniško zbornico in stroko ter ji odvzame pooblastila, ki so smiselna samo, če jih izvaja strokovno združenje ali strokovna zbornica.
Od tistega, kar nam je obljubljal Golob na začetku mandata, je ostalo bore malo. Za konec mandata nas je obdaril z represivno državo, kar pelje Slovence v čisto drugo smer, kot jo je napovedal na začetku in za kar je tudi dobil mandat. Nič novega, mi boste rekli. Ali ne vidiš, da Golob nekaj govori in drugo dela? Ja, vidim in slišim, ampak si tega ne želim, zato tudi to zapišem, da bomo ohranili dejstva na papirju in ne samo v spominu, ki se nam hitro briše, zato nas tudi tolikokrat nehote zavede, da znova in znova nasedamo obljubam, ne slišimo pa realnih možnosti in vsebine.
Spet se bodo polnili računi na Sejšelih…
Včeraj je pri Marcelu državni sekretar za nacionalni jedrski program Levičar govoril slovenskim ovcam pravljice.
Najprej je lagal, da bo JEK2 stal od 9 do 15 miljd, ja, če bi kupili Kitajsko, bi še pol manj.
Tko pa bomo dali najmanj 30 + za francoska jajca.
TEŠ6 na kub.
Pravi, da Kitajske ne bomo kupili zaradi VARNOSTI ?????
Halooooo ??? … Kakšne varnosti ?
LAŽ in SPET strašenje ovc. Tokrat s Kitajci.
Ja seveda, ker je dogovor s Francozi že v predalu, plus tega, pa EU prepoveduje…
Kitajci imajo 59 delujočih JEK in 32 v gradnji in NIKOLI se jim ni pripetila nesreča. Nikoli ! Niti doma, niti v tistih, ki so jih zgradili v tujini.
Države z najhujšimi nesrečami (INES 7)
Ukrajina (Černobil)
Japonska (Fukušima Daiichi)
Države z večjimi nesrečami (INES 6–5)
Rusija (Kyshtym – Mayak)
Združeno kraljestvo (Windscale)
ZDA (Three Mile Island)
Države z opaznejšimi nesrečami (INES 4)
Francija
Slovaška
Japonska (Tokaimura – predelovalni obrat)
Države z manjšimi, a pomembnimi incidenti
Nemčija
Španija
Švica
———-
Kitajske in ruske naprave se ne pokvarijo, podmornice se ne potopijo in astronavti ne umirajo.
Clovek bi sodil, da ste vi Kitajec. Imate vedno prav😂
Nerazgledan smrkavec, spet se štuliš, pa nimaš pojma o pojmu. Povrhu, ne znaš brati, zgoraj imaš naštete nesreče JE od 1957.
Kitajske ni med njimi.
NI !
Ni ti potrebno kazati celemu svetu, da si zaplankan in opranoglav. Fanatično hvališ EU, ki je za Kitajsko ZAOSTALA na vseh področjih.
No, razen v lgbt in migrantski noriji.
EU propada ! Moralno, finančno.
Propada !
Peder alias Miller, spel se v kevder, spet smrdiš po PORTALU…
Pravilno,ovcam blebetal!!
SPOŠTOVANI SOSVETOVLJANI,
VSE KAR DANES PRIMETE V ROKE V KATERIKOLI TRGOVINI NA SVETU JE 99%
K I T A K S K E G A IZVORA, TAKO DA TUDI V FRANCOSKI J E JE VELIKO KITAJSKE TEHNOLOGIJE.
TA SVET POSTAJA EN SAM KOTAJSKI SMEH!
V SLO je javni sistem zdravstva financno nezadosten. Ni dovolj denarja za vse potrebne usluge. To je edini razlog, da prav sistem sam sili v samoplacnistvo, ki vsaj delno resuje to podhranjenost. Uslug, ki jih drzavljani placajo sami, ZZZS ne rabi placat in torej prihrani denar.
V normalnem zdravstvenem sistemu je samoplacnistvo mnogo manj izrazito, obicajna, splosna zavarovalnica ne krije dolocenih ekstra uslug, ki jih mora zavarovanec placat posebej. V grobem pa samoplacnistva ni, ker so usluge krite po eni ali drugi zavarovalnici.
Ali na kratko: zasebniki in samoplacniki resujejo ZZZS.
Ali se malo drugace: splosni interes je, da je samoplacnistva cim vec; itak gre za ljudi, ki si to lahko privoscijo; tako ostane vec javnih uslug za ljudi, ki si samoplacnistva ne morejo privosciti.
Ceprav je tako kot bi za tak primer rekla moja stara mama: kot bi s palico vodo v breg tiscal.
“Po najnovejši mednarodni raziskavi “Freedom of experssion index” (indeks svobode izražanja) je Slovenija padla kar na – 81. mesto.
Razen Estonije, ki je bila nekoč del Sovjetske zveze in Češke, ki je bila del varšavskega pakta, so vse druge države v prvi petnajsterici del razvitih zahodnih držav, prva je Danska, sledijo Islandija, Švica, Belgija, Estonija, Češka, Francija, Luksemburg, Nova Zelandija, Finska, Švedska, Norveška, Kanada, Avstralija in Nemčija.”
O najnovejšem škandaloznem padcu in strmoglavljenju RS na mednarodni lestvici “svobode izražanja”
naši “depolitizirani” javni mediji in samo-oklicani “nikogaršnji hlapci” seveda ne poročajo.
In tudi poslanci Evropskega parlamenta ne sklicujejo posebnih urgentnih sestankov pred medijskimi kamerami in ne pošiljajo v RS
ne katere od bojevito razpoloženih evropskih komisark (Jourove)
in ne pokroviteljsko razpoložene “ad-hoc inšpekcije” posebej izbranih in organiziranih evro-parlamentarcev (pod komando razvpite Sophie).
Zdaj skuša depolitizirano “feministično” poslovno in programsko vodstvo državne TVS
kot da “proti-senzacionalistično” politično “kastrirati” ali programsko izločiti
še zadnjo
kolikor-toliko svobodno in neodvisno manifestacijo profesionalnega in raziskovalnega aktualnega novinarstva – Tarčo TVS1.
Namesto profesionalnega, svobodnega in neodvisnega novinarstva,
ki “brez-dlake na jeziku” drzno, tvegano, dinamično in konfliktno
razkriva in razgalja aktualne oblastne in politične
anomalije, ne-odgovornosti, zlo-dela in ne-dejanja
ter njihove ključne politično in pravno odgovorne protagoniste,
nam depolitizirani oblastni “feministični triumfirat” s TVS
ponuja in diktira skrbno politično nadzirano in goljufivo “depolitizirano” lažno harmonizirano podobo aktualne družbene resničnosti
skozi prevarantska “daltonistična očala” tistih,
ki jih je v poslovnem in programskem vodstvu in uredništvih državne TVS “jebeno več” (kot je preroško/diktatorsko jasnovidno nekoč dejal revolucionarno-vsevedni tovariš Marcel).
“Javno zdravstvo” je od samega začetka diktature “golobnjaka svobode”
populistično lažno in ne-odgovorno razglašeno za politično prioriteto
Golobove vlade in populistično prioriteto dela najbolj družbeno militantnih aktivistov iz “civilne družbe” pod polit-komisarsko komando
nekdanjega ministra dr. Kebra in “spontano” vstajniškega uličnega performerja Jenulla (lažni Glas ljudstva).
Vsa zakonodaja,
ki jo ne-odgovorno proizvaja ministrstvo za zdravje Valentine Prevolnik Rupel (ob lakajski asistenci strateškega vladnega sveta za zdravstvo),
ter “soglasno” brezvestno potrjuje vladajoča koalicija GS, SD in Levice,
in sicer vztrajno ter trmoglavo brez nujnega strokovnega dialoga
z medicinsko znanostjo in stroko
ter brez nujnega demokratičnega dialoga z zdravniško zbornico in zdravniškimi sindikati ter strokovno-sindikalnimi organizacijami delavcev v zdravstveni negi,
je ustavno-pravno, strokovno in demokratično invalidna,
enostransko oblastniško vsiljena ter za zdravstveno osebje in zavarovance monopolno birokratske in odtujene državne zavarovalnice ZZZS
nedostojna, nevzdržna, nehumana, človeško žaljiva in objektivno vse bolj porazno škodljiva.
Ideološko-politično malikovani in ne-ustvarjalno podedovani socialistični sistem javnega zdravstva vse bolj očitno razpada “pri živem telesu”,
vse očitnejše kadrovske vrzeli v ustanovah javnega zdravstva so vse vse bolj ne-nadomestljve,
dostopnost storitev javnega zdravstva na vseh ravneh je vse slabša,
čakalne vrste za zavarovance monopolne državne zdravstvene zavarovalnice ZZZS
so vse bolj brezupno dolge,
raven javnega zdravja je vse bolj zaskrbljujoča,
“umiranje na obroke” pa vse pogostejša vsiljena “opcija”
brezpravnih in brezupno ignoriranih zavarovancev monopolne državne zdravstvene zavarovalnice ZZZS.
Prav nobenega dvoma ni,
da brezpravni in vsestransko ignorirani zavarovanci monopolne državne zavarovalnice ZZZS
ne bomo preživeli še ene vlade,
ki bi brezdušno in naduto nadaljevala “prioritetno zdravstveno politiko” populistične vladajoče diktature “golobnjaka svobode” ter njenih političnih lakajev in podtaknjencev
v ne-vladnih organizacijah civilne družbe, sindikatih in medijskih trobilih vladajoče strahovlade proti vsem “črnuharjem” (po predsednici parlamentarnega odbora za pravosodje Leni Grgurevič, GS).
Slovenija je v globoki krizi. O tem ni dvoma. Ta kriza ni od včeraj, temveč je deloma podedovana oziroma pogojena z avtodestruktivno politično-ekonomsko miselnostjo nosilcev nekdanjega komunističnega sistema, deloma pa je posledica podobne avtodestruktivne politične in ekonomske prakse znotraj EU in Zahoda sploh.
Bistvo krize je v tem, da trošimo več kot ustvarimo. Smo v stanju, ki ga označuje prispodoba kače, ki žre svoj lastni rep in se s tem sama uničuje. Jugoslovanski sistem je propadel zaradi istega problema. Miselnost ljudi, ki so vodili Jugoslavijo, pa je preživela. Nekdanja politična in gospodarska nomenklatura je prenesla vzorce vladanja in vodenja ekonomije iz starega v nov sistem. Ti vzorci pa so vzorci plenilske ekonomije. Za časa Jugoslavije se je politična moč preobražala v ekonomske dobičke. Dejansko je to plenilska ekonomija.
Prvilegirana partijska nomenklatura je ostala privilegirana tudi po padcu komunističnega režima. Prilagodila se je novim razmeram, toda ohranila je sistem plenilske ekonomije in ga prenesla tudi na mlajše generacije. Plenilska ekonomija se ohranja prek sistemske korupcije in klientelizma. To erodira tržni kapitalistični model gospodarstva, ki naj bi ga ustoličili po padcu komunizma. Je namreč velikanska razlika, če se mora podjetje boriti za svoje prihodke na domačem in tujem trgu ob običajno ostri konkurenci, ali dosega svoje prihodke s privilegiranim dostopom do javnih blaganj in parazitiranjem le-teh s pomočjo korumpirane politike.
Dodaten problem je v tem, ker je sistemska korupcija prisotna tudi v EU in praktično na celotnem Zahodu. Redke so države, ki ne trošijo prek svojih zmožnosti, ker napajajo svojo klientelo, s čimer pretvarjajo politično moč v ekonomske koristi, kar seveda ni v skladu s tržnimi principi.
Iz tega razloga Zahod tudi izgublja ekonomsko tekmo s Kitajsko. Slednja namreč preganja korupcijo in je ni legalizirala prek lobiranja, kot je to storil Zahod. Trump zdaj skuša zaustaviti kitajski razvoj s carinskimi ukrepi in prepovedmi izvoza strateških visokotehnoloških produktov na Kitajsko, toda vse skupaj se obrača v vzajemno škodo in veliko vprašanje je, kdo bo potegnil krajši konec: Zahod ali Kitajska. Slednja je prepovedala izvoz nekaterih kritičnih zemljin, ki so nujne za produkcijo čipov, optičnih vlaken in drugih neobhodno potrebnih strateških tehnologij. Kitajska ima skoraj monopol nad njimi, saj obvladuje prek 90% svetovnih nahajališč.
Zahod ima zdaj velikanski problem, saj kratkoročno ni alternative kitajskim dobavam redkih zemljin. Kitajska je v desetletjih zgradila potrebno infrastrukturo in zalagala tudi Zahod. Tudi če bi se našla nahajališča redkih zemljin nekje v okviru zahodnega vpliva, bi trajalo nekaj let, preden bi proizvodnja stekla.
Kot vse kaže, se bo treba sprijazniti, da se bo kriza tako na Zahodu kot v Sloveniji poglabljala. Plenilski model, na katerem je prosperiral Zahod pol tisočletja, se namreč ruši pred našimi očmi, zahodne politične in druge elite pa vztrajajo pri preživelih vzorcih, to je na politiki sile navzven in korupcije navznoter.
Dokler ni bilo ustreznega oponenta, je Zahod lahko počel, kar je hotel. Z vzponom Kitajske in sploh z ekonomskim razvojem globalne večine pa je Zahod “nenadoma” soočen z učinkovitim odporom zoper propadajoči model plenilske ekonomije. Proces adaptacije Zahoda na spremenjene razmere bo očitno dolg in boleč. Če Zahod ne bo sposoben preobrazbe, to je opustitve plenilskega ekonomskega sistema, bo sam sebe marginaliziral. Ekonsomsko središče svta se bo preneslo na Vhod, iz atlantske na pacifiško regijo.
“Smrt petrodolarja: Zakaj se končuje ameriški 50-letni brezplačni obrok”
15. marca 2023 se je zgodilo nekaj, kar bi moralo biti povsod na naslovnicah, a je večina Američanov popolnoma spregledala. Savdska Arabija je sporočila, da bo za prodajo nafte Kitajski sprejela kitajske juane, ne dolarjev. Juan. Prvič v 49 letih se je največji izvoznik nafte na svetu strinjal, da bo svojo najbolj kritično dobrino prodajal v valuti, ki ni ameriški dolar. Monopol petrodolarja, vzpostavljen leta 1974, je bil prekinjen.
To ni bil samo trgovinski dogovor; to je bila šesta faza osemstopenjskega vzorca propada, ki je uničil vsako rezervno valuto v zgodovini. Portugalski real je propadel v 17. stoletju, nizozemski gilder v 18. stoletju, britanski funt v 20. stoletju, in zdaj ameriški dolar sledi popolnoma istemu vzorcu – faza za fazo, kriza za krizo. Vstopamo v najnevarnejšo fazo, kjer alternative pridobivajo kritično maso, propad pa se eksponentno pospešuje.
Tukaj je tisto, česar večina ljudi ne razume: status rezervne valute ni trajen. Gre za cikel, ki traja 80 do 110 let. Valuta se povzpne, prevladuje, se preceni, pojavijo se konkurenti, zaupanje poči, alternative se uveljavijo, kriza se pospeši in pride do zamenjave. Ta vzorec smo videli trikrat v zadnjih 500 letih in vsakič je prevladujoča sila zavrnila prepričanje, da bi njena valuta lahko propadla. Mislili so, da so drugačni, mislili so, da je njihov sistem prevelik, da bi propadel. Motili so se – vsi.
Dolar je trenutno v šesti od osmih faz (do končne izgube statusa svetovne valute). Alternative pridobivajo veljavo, petrodolar razpada, države BRICS gradijo vzporedne sisteme, časovni načrt, ki temelji na zgodovinskih vzorcih, pa pravi, da imamo 10 do 15 let, preden bo dolar popolnoma izgubil status rezervne valute. Ne bo izginil, ampak ne bo več prevladujoč. In ko se to zgodi, se konča zmožnost Amerike, da tiska denar in izvaža inflacijo. Dolg v višini 36 bilijonov dolarjev postane neplačljiv, obrestne mere poskočijo, življenjski standard pade za 30 do 40 %. To je najpomembnejša gospodarska zgodba našega življenja, in skoraj nihče ji ne posveča pozornosti.
Vir: Economy Rewind
“ZDA v paniki, ker BRICS zavrača dolar – 100% carine razkrivajo obup”
Ko najmočnejši narod na obličju Zemlje zagrozi, da bo hkrati uvedel 100-odstotne carine proti devetim suverenim narodom, ne gledamo demonstracije moči – **priča smo priznanju šibkosti**.
Prejšnji teden je Donald Trump izdal tisto, kar lahko opišemo le kot dokončni ultimat državam BRICS. Zahteva je bila ostra in vložek je bil absoluten: opustite svoje načrte za alternativno valuto ali se soočite s popolno gospodarsko izključitvijo iz ameriških trgov. To je bila črta, potegnjena v pesek.
Vendar kar je sledilo iz Pekinga, Moskve, Brazilije in New Delhija, ni bila panika – bil je molk. In moramo biti zelo jasni, kakšen molk je to bil. To ni bil molk strahu, temveč **molk ravnodušnosti**. In za vsakogar, ki je pozoren na geopolitično šahovnico, bi morala ta ravnodušnost v Washingtonu vzbujati veliko večji strah kot kakršnakoli vojaška grožnja.
Kar se odvija pred našimi očmi, ni zgolj trgovinski spor, ni le še en krog carinske gledališčnosti ali političnega poziranja. To je **začetek konca hegemonije dolarja**.
Priča smo počasni, mučni smrti sistema, ki je Združenim državam desetletja omogočal, da porabijo več, kot proizvedejo. To je sistem, ki je Washingtonu omogočal financiranje neskončnih vojn brez takojšnjih ekonomskih posledic in sankcioniranje ter podrejanje nasprotnikov . Ta sistem umira, in odziv, ki ga vidimo iz Amerike, je videti manj kot politika in bolj kot panika.
Da bi resnično razumeli resnost te krize, ne moremo gledati samo današnjih naslovnic. Najprej moramo razumeti, kaj natančno se izgublja.
Moramo se vrniti v leto 1944, v hotel v Bretton Woodsu v New Hampshiru. Tam so Združene države zgradile najmočnejši finančni imperij v človeški zgodovini. V tistem trenutku je dolar postal svetovna rezervna valuta.
Zdaj pa razčlenimo, kaj status rezervne valute pomeni v praksi, kajti to je ključ do razumevanja celotnega konflikta. To pomeni, da je v zadnjih 80 letih skoraj vsak sod nafte, vsaka tona žita in vsak polprevodnik, s katerim se je trgovalo prek meja, določen v ameriških dolarjih. Poleg tega so bile te transakcije poravnane prek ameriških bank. Ta ureditev je Washingtonu podelila privilegij, ki ga ni imel noben imperij v zgodovini: zmožnost, da učinkovito **tiska denar za ves svet**.
Vir: Prof. Martin Ashford, YouTube kanal
A vi pedri ne štekate, da je tale članek na temo slovenskega zdravstva?
A ti peder štekaš, da buzeriraš na tem forumu brez smisla in vsebine?
A ti kreten razumeš, da ta portal ni splošen forum, ampak nudi možnost komentiranja člankov? Če se ne držiš teme, zlorabljaš to možnost, torej si uzurpator. To je SMISEL in VSEBINA moje pripombe. Kolikokrat ti je treba to ponoviti, slaboumnež? A ti še narišem?
Odgovor enak prejšnjemu, buzi.
Zgodovina se vedno ponavlja in novodobni levičarji se poslužujejo ravno takih metod, kot so bile v praksi v času prevlade levega fašizma po 1. SV v Italiji, pa potem komunizma v Sovjetski zvezi, pa v času nacionalsocializma v Nemčiji in komunističnega socializma v SFRJ in se nadaljujejo s stradajočim ljudstvom v Severni Koreji, Venezueli, da o Afriških morilcih sploh ne razpredamo. Osnovni humus za vspostavitev takega ali drugačnega levega fašizma je večinsko revno in prestrašeno ljudstvo in to je največji problem skrajnih levičarjev v Sloveniji, ker ljudstvo še ni dovolj revno, zaradi tega ga je potrebno izčrpavati in obdavčevati vse vire dohodka in premoženja, da bi bilo dovolj revno za nastanek nove diktature in enoumja v komunističnem socializmu. Golob je na nek način razočaral tudi snovalce te nove diktature, saj preveč blebeta in obljublja, naredi pa skoraj nič, zaradi tega morajo namesto njega “težko” garati njegove zlobne spremljevalke v kabinetu, v vladi in v parlamentu, pa še organi pregona in pravosodja. Bomo videli čez 4 mesece ali so volivci zadovoljni z delom te vlade, predvsem tisti del potencialnih volivcev, ki ne hodi na volitve, ker se raje zabavajo, zadevajo ali pa pse sprehajajo.
O uspešnosti posamezne vlade pove vsakoletno poročilo o konkurenčnosti države. Kaj pravi letošnje:
Slovenija tudi letos ostaja na 46. mestu lestvice konkurenčnosti IMD.
Gre za enako uvrstitev kot lani, hkrati pa najnižjo v zadnjih petih letih. Kljub močnemu industrijskemu jedru in dobri vpetosti v mednarodno trgovino nas zavirajo znani izzivi: pomanjkanje kadrov, premalo vlaganj v znanje, počasna digitalizacija, birokratska zapletenost in prenizka produktivnost.
Medtem države, kot sta Švica in Singapur, napredujejo z jasnimi prioritetami: hitrim odločanjem, vlaganjem v inovacije in sposobnostjo prilagajanja, še preden razmere postanejo kritične.
IMD analiza kaže, da ima Slovenija močne temelje – izvozno usmerjeno industrijo, visoko izobraženo delovno silo in nadpovprečno ekonomsko kompleksnost. A prednost izgubljamo tam, kjer šteje hitrost: inovacije, digitalizacija, privabljanje kadrov in predvidljivo poslovno okolje.
Zato se odpre preprosto vprašanje: kaj lahko prevzamemo od teh okolij?
Zdravstvo je upravljavski problem in ne medicinski, o čemer stalno poslušamo zdravnike, tudi tega avtorja. Zanimivo skoraj ni slišati direktorje zdravstvenih zavodov.
Problem je v tem, ker je Slovenija del evropskega in zahodnega okolja, kjer je korupcija vseprisotna, je sistemska. Vseeno je, ali vladajo levi ali desni, ker oboji podpirajo realni korupcijski sistem. To velja za Ljubljano in za Bruselj.
Kremeljska wc školjka je še zeloooo,zelooo daleč od Zahodnega svobodnega sveta.👍
Kaj pa zlata školjka kijevskega diktatorja, kje je na zemljvidu svobode?
Putinovo kurbico Mogherinijevo so danes aretirali.👍
Putinovo kurbico???
A si ti nore gobe žrl?!
krek se je “zamudil” v prejšnjem stoletju.
V centru bo vedno bolj posameznik in ne preplozana sovjetska ikonografija z “inštaliranimi” heroji ,ruskimi trobojnicami in mitologijo “Sv.Triglava”
Ko in ,če boste desnica,torej realna alternativa in ne samo “desno krilo” komunajzeraja se lahko spet vidimo.
Do takrat pa lahko noč.
Pa riti si obrište z neustavnimi dekreti.👍
Razmere so kritične. Vladi, Golobu, ministrstvu za zdravje in ministici je uspelo izoblkovati dvojno zdravstvo in sicer javno-državno in zasebno , privatno.
Javno zdravstvo smo primorani prisilno plačevati, pa če kaj dobimo od njega, ali ne. Bolj važno je, kdaj imamo, kaj od njega.
Potem pa imamo zasebno zdtavstvo, ki je plačljivo. Do njega je možno pristopiti samo, če ima oboleli denar. Na javno zdravstvo se ne gre zanašati, saj ga vodi birokracija in je nezanesljivo. Že sam vstop v sistem je tvegan. Napotnico pacient sicer hitro dobi, ta pa omogoči le vpis v čakalno vrsto, ki pa je lahko daljša od življenske poti pacienta.
Vsekakor pa je predolga.
Na predolge čakalne vrste opozarjajo praktično vsi, pred vsem pa pacienti, ki trpijo, ko čakajo na preged, kaj šele na poseg.
Namesto, da bi se vlada z Golobom na čelu trudila združiti oba sistema in s tem skrajšati čakalne vrste, gradi zid med obema sistemoma in še zaostruje razmere.
Kot vidimo, takšna politika vodi v propad zdravstvenega sistema.
Pa nihče ne more usešno reagirati, ker obstaja velika večina zavedeneh, ki potršpežljivo čakajo na svojo usodo, saj ne vede in se ne zavedajo svojih pravic, ki jih imajo na podagi zdravstvenega zavarovanja.
Pravice pacientov so zavite v meglo, tožbe niso možne in odgovornosti ni. Vse je podvrženo usosdi. Ko bo, bo.
Naj omenim še groznega Janšo, ki je mandat opravljal v času kovid rize, kjer so umirali bolniki in je primanjkovalo postelj, pa seveda opreme in osebja.
Takrat je opozicija izvajala najhujšo borbo proti vsakršnemu ukrepu, ki je bil namenjen blaženju krize.
Lažna novinrska pripganda je očrnila tedanjo oblast, da je izgubila volitve in po zaslugi takšne propagande imamo danes takšno zdravstvo, kot si ga očitno večina želi.
“…kaj se je zgodilo s slovensko družbo na koncu mandata Roberta Goloba, vidimo ta paradoks svobode, ki se je spremenil v tiranijo.”
Pravzaprav to ni paradoks, ampak jugoslovanska paradigma. Po 2. vojni so vsak dan po medijih tulili, da so nam prinesli svobodo in nas osvobodili. Niso nam prinesli svobode in niso nas osvodili, temeveč so nam sedli za vrat in nas dušili in davili.
Sam sem ob pojavu “gibanja” Svoboda kaj hitro začel po forumih pisati – Dober dan – NEsvoboda! Naši levičarji izhajajo iz takoimenovane NOB in za njih svete komunistične revolucije. Zato ni bilo težko razbrati, kaj v resnici pomeni ime “gibanja” – TIRANIJO, kakor je zapisal dr. Krek.
Gospod Krek,
resnično in objektivno, kot vsi vaši članki.
Kako ste tiho, zakaj ??? Janša bi rad zrušil to vlada. kot dve pred tem. Razlog je v tem, da se vidi samo sebe sposobnega.
Pa smo videli kako je bilo z Janšo. Vse naobe, kršenje Ustave, množične demostracije, največje do sedaj, Janša pa je skorumpiran in trikrat obsojen.
LAJ PA STE PRIČAKOBALI OD STAREGA POLITIKA ???
Na kateri dieti si danes?
Pravzaprav si kot običajno, avtentični bedak!
Dieta, ti si pa tak kot tavarišč Kardelj: nepresatno si je izmišljeval in tudi lagal.
Kaj tiho, kaj ti ni jasno. V tujini po rokah nosijo ključne kadre v zdravstvu, pri nas pa iznajdejo za njih ime dvoživke in pluvajo po njih. To je možno samo v Slovenistanu. V Angliji dopustijo najboljšim strokovnjakom izbiro, da delajo kolikor ur želijo v uglednih javnih bolnicah.
Kodo normalen v Sloveniji pa si ne bi želel padec te diktatorske vlade? In ja Janša je sposobnejši od celotne vlade skupaj.
Ja smo videli kako je bilo z Janšo – reševanje najhujše zdravstvene krize v zadnjih 100ih letih z vsemi polenami pod nogami s strani US, mdijev, kolesarjev, in vsemi izdajalci Slovencev, ki so protestirali in zahtevali genocid nad sodržavljani.
Klamfanje brez temeljev.
– imamo poceni elektriko
. pocenila se je oslrba v domovih za ostarele
– izpolnjujemo oborožitvene pogoje NATA
– ta vlada se je lotila reforme zdravstva , čeprav ni popolnima rešila težav, je primer Janši, ki za kritizirati, nikoli pa ni upal kaj narediti
– kar je zahtevalo ljudstvo, torej močnejši nadzor Romov, je narejeno. Za razliko od Janše, ki je s prstom kazal na vlado on zahteval odstop vlade zaradi umora, ko pa je bil enak umor 2022 , pa je bil Janša tiho kot ritka, ker je bil predsednik vlade.
In ta članek je tako kot Janša.
In spet SDS vpije, da gre gospodarstvu slabo…. JA, Ampak gre slabo tudi drugim, Nemčija je celo v stagnaciji -0- , kar je toreh posledica tudi v Sloveniji, saj imamo z Nemčijo največjo trgovino in posebej v avtomobilski trgpvini veliko spdelujemo.
Tvoji odgovori si tipične blodnje butastih vernikov Goloba oz. levičarske mafije.
– nič bolj poceni kot prej
– kje lahko vidimo, da se je kaj pocenilo v domovih?
– glede NATA sploh ne vem če res izpolnjujemo to – ma ni razlike tudi če bi bil Janša na vladi bi jih
– ta vlada je uničila zdravstvo ne pa ga reformirala
– glede Romov so to želeli rešiti v prejšnji vladi a je opozicija v kateri je bila Levica (ki je sedaj v vladi), SD (ki je sedaj v vladi), LMŠ in ZAB, ki so se pripojili Svodboi skočila v zrak in tega se ni rešilo. Poleg tega že 3 leta opozicija, skupaj z župani vlaga predloge za reševanje Romske problematike, a ta diktatorksa vlada je bila proti in zavračala ukrepe – torej je ta vlada objektivno odgovorna za smrt, ki se je zgodila.
ampak si tega ne želim, zato tudi to zapišem, da bomo ohranili dejstva na papirju
Ne vem, če so ta dejstva zapisana na papirju. Čez teden ali dva bodo ti članki bolj podobni dimu kot papirju.