Slava Ukrajini in sramota Združenim državam Amerike

Slika: X

Avtor: | 23. novembra, 2025

Donald Trump je v primeru Ukrajine in odnosa do Vladimirja Putina spet naredil šokantno vsebinsko salto. Medtem, ko je še pred tedni hvalil ukrajinski boj za svobodo in njihov pogum, sedaj iz ‘dežele svobodnih‘ Ukrajincem pošilja t. i. mirovni načrt, ki pa bolj spominja na Putinov spisek novoletnih želja. Šokirani in razočarani Ukrajinci imajo za sprejem predlagane ameriške sramote časa samo do prihajajočega četrtka. Ameriski državni sekretar Marco Rubio je sicer zaradi ogorčenja že zanikal, da naj bi šlo v bistvu za ruski predlog, napisali naj bi ga v ZDA, čeprav v vseh elementih spominja na ruska stališča, ki že od začetka Putinove tridnevne specialne operacije leta 2022 prihajajo iz Moskve.

T.i. mirovni načrt v 28-ih točkah nima prav veliko s t. i. pravičnim mirom ali spoštovanjem mednarodnega prava. Ukrajino postavlja v položaj drugorazredne države, ki ji odvzema določena ozemlja ter omejuje pravico do samoobrambe. Praktično v popolnosti nagrajuje rusko agresijo, ignorira vse storjene zločine, Rusiji ukinja vse sankcije in jo ponovo vključuje v skupino G8. Manjka samo še kakšno določilo o tem, da bodo naslednje volitve v Ukrajini organizirali kar Rusi.

Ukrajina naj bi se po načrtu med drugim popolnoma umaknila iz delov regij Lugansk in Doneck, ki so pod njenim nadzorom, pri čemer se Ukrajina pravno dokončno odpove polotoku Krim. Ob tem se položaj v regijah Herson in Zaporožje zamrzne na obstoječi frontni liniji, ki naj bi po implementaciji de facto postala tudi meja med Rusijo in Ukrajino.

Ukrajina se odpove članstvu v zavezništvu NATO in vojsko omeji na največ 600.000 pripadnikov. V načrtu mrgoli tudi precej bizarnih določil, kot je tisto o prepovedi ukrajinskega raketiranja Moskve ali St. Peterburga (nič o tem, da recimo Rusi ne smejo raketirati, Kijeva, Odese, Harkiva…), pa denimo upravičenost ZDA do 50 % dobička pri obnovi Ukrajine iz zamrznjenih ruskih sredstev.

Ob vsem navedenem pa ni nikjer resnih varnostnih zagotovil za varnost Ukrajine, vse skupaj temelji na nekakšni ruski dobri volji in obljubah, da se bo odpovedala nadaljnji agresiji. V precejšnji meri prav komično, kot da nebi poznali preteklih dejanj, laži in prelomljenih obljub Vladimirja Putina.

Ukrajinski predsednik je na pogajanja v Švico poslal močno delegacijo, ki ne bo pristala na predlagao kapitulacijo. (Vir: president.gov.ua)

Evropski in ukrajinski odzivi na to predlagano “kapitulacijo” Ukrajine so pričakovani. Diplomatsko pozdravljanje ameriških domevnih “naporov” za mir, ampak vsi opozarjajo, da sporazuma brez Ukrajine in EU ne more biti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je ameriški pritisk in udinjanje Rusiji označil za najhujši trenutek v ukrajinski zgodovini. V ZDA so si včeraj spet premislili in dejali, da ne gre za ultimat Ukrajini in da načrt ni dokončen. V teh dneh naj bi v Ženevi sicer potekali intenzivni pogovori med ZDA in Ukrajino, na katerih naj bi pojasnili posamezne elemente načrta, ki pa ga je Rusija pričakovano označila za dober temelj za pogovore.

 

12 komentarjev

  1. Švejk

    Amerika je še enkrat pokazala, da ji je prav malo mar za žrtve njene agresivne imperialistične politike. Ukrajino je porinila v vojno z Rusijo za svoje geopolitične interese s praznimi obljubami, da ji bo Nato zagotovil zmago nad Rusijo, zdaj, ko Ukrajina doživlja poraz, pa seveda Amerika ne bo tvegala jedrske vojne in medsebojnega uničenja Rusije in Zahoda zaradi spodletele avanture v Ukrajini.

    Kolateralna škoda za Ameriko zaradi vojne v Ukrajini je ogromna. Amerika pospešeno izgublja status edine globalne velesile. Izgublja tudi ekonomsko tekmo s Kitajsko. Poskus osamitve Rusije v mednarodni skupnosti je spodletel na celi črti. Globalna večina ima dokaj grenke izkušnje ne le z Ameriko, temveč tudi z evropskimi kolonialnimi velesilami, ki so praktično pol tisočletja obvladovale planet. To obdobje se zdaj končuje.

    Morda je Trump spoznal, da vojna v Ukrajini krepko trese same temelje ameriškega imperija. Brics je bil do izbruha vojne v Ukrajini v nekakšnem latentnem stanju, da bi se nato prebudil in postal resnična alternativa Zahodu, ki je za globalno večino bolj privlačna kot Zahod. Slednji ima okrog milijarde ljudi, medtem, ko ima preostali svet 7 milijard ljudi. Če je bi Zahod še donedavna nepogrešljiv dobavitelj tehnoloških izdelkov, je to vlogo zdaj prevzela Kitajska. Globalna večina ni več odvisna od Zahoda. Države Brics so po ekonomski moči že presegle Zahod.

    Trump seveda skuša ustaviti nezadržno napredovanje Kitajske in povezavo držav Brics. Vojna v Ukrajini je postala cokla, za nameček pa bolj koristi Kitajski in celo Rusiji kot Zahodu. Edini logičen zaključek je, da se vojna v Ukrajini ustavi.

    Pravičnega miru v smislu vrnitve ozemelj, ki jih je Rusija zasedla, ne bo. Za to bi bila potrebna zmaga v tej vojni, ki pa je misija nemogoče. Ozemlja, ki si jih je Rusija priključila, bi namreč branila z vsemi sredstvi, tudi z jedrskim orožjem.

    Čas za sklenitev “pravičnega miru” je bil zamujen, ko Ukrajina zaradi zahtev Zahoda ni uresničila dogovorov iz Minska, po katerih bi izgubila samo Krim. Druga prilika je bila zamujena, ko je Ukrajina, spet na pritisk Zahoda, zapustila mirovna pogajanja v Istambulu, ki so se na pobudo Rusije začela takoj po ruskem napadu na Ukrajino februarja 2022. Takrat je Kremelj zahteval za umik iz Ukrajine samo to, da se zaveže nevtralnosti, to je, da ne bo postala članica Nata. Specialna operacija je bil namenjena prvenstveno temu, da se Rusija in Ukrajina vsedeta za pogajalsko mizo. kar je ta dosledno odklanjala, prav tako Amerika in Nato. To kažejo uporabljene vojaške sile, med 100 in 200 tisoč vojakov, kar je daleč premalo za zasedbo tako velike države kot je Ukrajina.

    Rusija se zdaj seveda ne bo več umaknila iz zasedenih ozemelj. Najprej zato, ker bi to pomenilo dokončno etnično očiščenje Ukrajine oziroma genocid nad ruskim življem v Ukrajini. Drugič zato, ker je tudi sama utrpela znatne človeške in materialne izgube v tej vojni.

    Odgovori
  2. Dezerter

    Dejte no počasi,Rubio je šele pred parimi urami priletel v Ženevo.

    Odgovori
    • Tračar

      A se je že stuširal?

      Odgovori
  3. ren

    Zdaj si pa zamislite, da bi našo državo napadli Rusi. In po letih vojne, bi prišel na dan tak “sporazum”… Kdo bi bil zanj?

    Odgovori
    • Dezerter

      Sej ta “sporazum” je “tranzicija”.
      Kdo je ob tem vesel pa vidimo.👍

      Odgovori
    • Drejč

      In zakaj bi Rusi napadli našo državo? Ker izvajamo genocid nad ruskim življem? Ker mejimo na Rusijo, Amerika pa kani tu instalirati jedrske rakete, ki bi v nekaj minutah dosegle Moskvo in s tem omogočile prvi jedrski udar??

      Odgovori
  4. Miran

    Kukerkoli, našim rusofilčkom prihaja v salvah.

    Kaj to pomeni pa bomo kmalu spoznali.😰

    Odgovori
    • Dezerter

      Navdušenje SSlovanov ponavadi pomeni karambol v kratkem.
      Temu potem rečejo trijunf.🐒😁

      Odgovori
  5. Peter Klepec

    Ukrajina je od leta 1994 imela garancijo od USA za ozemeljsko nedotakljivost.
    Americani se te obveze niso drzali. Tudi v prihodnosti nihce ne more zagotavljati Ukrajini svobode razen njih samih.
    Sicer pa, ce bi Ukrajina morala prepoloviti svojo vojsko (najbrz zato, da ne bi mogla napasti Rusije), bi analogno tudi Rusija morala prepoloviti svojo vojsko, iz enakega razloga.
    Ali drugace: Americanom se je zmesalo.

    Odgovori
    • Peter klepec

      Najbrz je edina realna opcija “korejski model”, to je premirje na trenutni frontni crti in zamrznjena vojna. Plus izolacija Rusije.

      Odgovori
      • Miran

        In to totalna izolacija.

        Odgovori
        • Tračar

          Danes so dovoljene sanje, jutri bo nov dan.

          Odgovori

Leave a Reply to ren Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar
Pred referendumom: Podržavljenje smrti

Pred referendumom: Podržavljenje smrti

Tik pred zakonodajnim referendumom o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, kjer imamo v nedeljo zadnjo možnost, da zavrnemo civilizacijsko nesprejemljiv zakon, razkrijmo tudi tiste skrite plati tega zakona, o katerih nihče noče govoriti. Same po sebi nam povedo, da gre dejansko predvsem za izrazito politični zakon, ki omogoča brez večjih kazenskih sankcij tudi likvidacijo političnih nasprotnikov. S tem zakonom se vračajo stari časi, za katere smo mislili, da so že preteklost, zato bi bila njegova potrditev na referendumu v deželi, ki še vedno ni rešila odnosa do smrti, zelo nevarno dejanje.

Odprto pismo Niki Kovač

Odprto pismo Niki Kovač

Spomnim se na jesen 2011, pred volitvami, ko se je civilna družba množično pojavljala na različne načine, precej stihijsko in brez osnovnih pravil, kar je na t.i. desnici strani sprožilo precejšen odpor in negodovanje. Na drugi strani pa se je podpora temu dogajanju krepila na t.i. levici, in to celo tako močno, da je iz tega zrasla nova stranka, poimenovana Levica. Zaradi prevlade ideologije in hierarhičnih pravil, ki so za strankarstvo nujna, je v tistem času poniknilo iz politike več znanih obrazov aktivnega državljanstva. Ta absurd, da je civilna družba nekaj levičarskega, še kar traja. In hote ali nehote ga neguje tudi t.i. desnica.

Razpad sistema

Razpad sistema

Jasno je, da je s takšnim sistemom nekaj hudo narobe. Pa ne mislim le na povsem na glavo obrnjeno kazenskopravno doktrino, ki jo zagovarjajo razni petrovci in podobni, za katere so dolgoletne zaporne kazni za morilce nekaj nesprejemljivega, kajti v resnici naj bi bila resocializacija storilca tista, po kateri bi morala stremeti naša kaznovalna politika. Želodec se mi obrača ob cinizmu, ki sta si ga izmislila Ljubo Bavcon in Alenka Šelih ter z njim posiljevala cele generacije študentov pravne fakultete. Resocializacija storilcev je bila mantra socialističnih kazenskopravnih teoretikov, za katere so delikti posledica družbenih krivic, neenakosti in ostalih “antagonizmov”. Zato po svoje ni presenetljivo, da zagovorniki te doktrine romsko kriminaliteto vidijo izključno v kontekstu socialnih krivic, neenakosti in celo pomanjkanja vode. Če sem (jih) prav razumel, je Aleš Šutar umrl zato, ker v romskem naselju Žabjak nimajo čiste pitne vode?!

Zidovi v naših glavah

Zidovi v naših glavah

V noči iz 9. na 10. november 1989 je padel Berlinski zid. Množični naval Vzhodnih Nemcev na mejne prehode je sprožila napačno uporabljena beseda vzhodnonemškega partijskega funkcionarja. Beseda je podrla betonski zid, ki je več kot četrt stoletja ločeval demokratično in totalitarno Nemčijo, Zahodno in Vzhodno Evropo. Beseda je zrušila železno zaveso. Toda obenem je zid ostal v glavah mnogih Nemcev in tudi Evropejcev. Železna zavesa je izginila, ostal pa je mentalni zid v naših glavah. Danes, 36 let kasneje, nam to vedno znova dokazujejo politiki, ki uporabljajo taktiko nekdanje partije in strašijo z notranjimi in zunanjimi sovražniki. Današnji populisti zmagujejo celo tam, kjer komunistom nikoli ni uspelo.

Zo(h)ran iz Amerike

Zo(h)ran iz Amerike

Ne glede na to, da je do lokalnih volitev še približno eno leto, se mi zdi pomembno, da vsaj v primeru slovenske prestolnice, ki ji že skoraj 20 let načeluje en in isti župan, čim prej odpremo javno razpravo o politični higieni, korupcijskih tveganjih in seveda tudi o neki dolgoročnejši viziji razvoja Ljubljane, ki je imela pred osamosvojitvijo približno toliko prebivalcev kot danes. Temu pa z drugo besedo pravimo stagnacija. “Zoran dela” je bil slogan, ki danes ne deluje več. Izpela sta se oba, slogan in Zoran.

Kdo bo razorožil tiste Rome, ki doma skrivajo avtomatsko orožje?

Kdo bo razorožil tiste Rome, ki doma skrivajo avtomatsko orožje?

Potem ko se je iz romskega naselja Žabjak minuli torek zvečer slišalo rafalno streljanje z avtomatskim orožjem, bi pričakovali takojšnjo policijsko racijo in razorožitev nezakonito oboroženih pripadnikov romske skupnosti. Kljub temu, da je bil v tistem času v bližnjem Novem mestu premier Robert Golob in nekaj ministrov, se ni zgodilo nič. Policija je menda kar sedem dni čakala na odredbo sodišča, da je lahko včeraj opravila hišne preiskave v tem romskem naselju. Čudno, da so sploh še kaj našli.

Gospod Golob, ukinitev otroških dodatkov mladoletnim mamicam bi bila huda napaka!

Gospod Golob, ukinitev otroških dodatkov mladoletnim mamicam bi bila huda napaka!

Predsedniku vlade pišem zaradi izjave, ki jo je izrekel v Novem mestu pred razjarjenim ljudstvom. Da bo vlada med ukrepi proti Romom ukinila tudi otroški dodatek za mladoletne mamice. Gospod Robert Golob, takšen ukrep bi bil sramota za našo civilizacijo, za državo, ki je članica Evropske unije. Specialisti javnega zdravja ne podpiramo rojevanja v mladostniškem obdobju, toda ne podpiramo tudi ukrepov, ki še dodatno stigmatizirajo mamico in njenega otroka. Takšen ukrep, če bo sprejet, bo romskim in neromskim mladoletnim materam odvzel denarna sredstva, ki pripadajo njihovim otrokom tako kot vsem ostalim otrokom, ki se rojevajo v Sloveniji. Materam dopuščamo, da se same odločajo za rojstvo, kar je edino pravilno. Od države pa pričakujemo, da bo ustrezno poskrbela za novega davkoplačevalca. Mar v vaši vladi, gospod premier, res učinkujeta samo še ekonomija in denar?

Visoka cena ignorance

Visoka cena ignorance

V Novem mestu se je zgodilo natančno to, na kar že leta opozarjajo prebivalci jugovzhodne Slovenije, župani, lokalni mediji: stopnjevanje romskega nasilja v zadnjem času se je žal končalo s smrtno žrtvijo in ogromno zadrego vlade, ki se je praktično do predvčerajšnjim dobesedno posmehovala različnim (konstruktivnim) predlogom za ureditev sicer izredno kompleksne romske problematike. V enem dnevu sta “padla” dva Goloboba ministra, obetajo se protesti, govorijo celo o tem, da je Novo mesto slovenski Novi Sad …. Ta tragični dogodek seveda ni predvolilna tema, bo pa predvolilna tema zagotovo politika, ki je do njega pripeljala.