Vsako soboto se podam v enega izmed bližnjih trgovskih središč, ki jih je filozof Slavoj Žižek tako pronicljivo označil za prostor anonimnih srečanj ali prostor lažne bližine. Številni kupci ob koncu tedna unovčujejo zdaj že udomačene kupone za popuste. Ker je gneča velika, saj lastniki varčujejo z delovno silo na blagajnah, so vrste goste, bližina pa je čisto zaresna; ne moreš, da ne bi slišal, kaj se dogaja tik pred in za tabo. Tako prisluhnem odločni zahtevi neznane gospe pred mano, da ji blagajničarka odšteje 25 % od redne cene steklenice mineralne vode. Ker je gospa imela v košarici kar nekaj artiklov, ki so bili občutno dražji od steklenice vode, sem se začudila nad njeno vehementno odločitvijo, da želi unovčiti kupon ravno na ta, cenejši artikel.
Ob tem sem se spomnila prigod, ki mi jih je nedavno pravil študent, ki je bil na praksi v enem takem marketu. Dejal je, da je na začetku kupcem svetoval glede trgovske politike popustov, ampak je s tem kmalu prenehal, saj se je marsikateri od kupcev začel z njim prepirati, da mu on nima kaj soliti pameti, kaj bo naredil s kuponi. Če sem bila ob njegovih anekdotah še malo nejeverna, pa sem se danes na svoje oči prepričala, da se kupci pri nakupovanju dejansko odločajo subjektivno, celo čustveno; logika unovčevanja kuponov je zato marsikdaj skregana z ekonomsko logiko.
Kupec vzame s police artikel, ki zanj subjektivno pomeni veliko vrednost, a bi se ga zaradi relativno visoke cene moral odreči. Če pa vnovči kupon za popust, mu postane ta artikel dostopen. Pri tem očitno niti ni zmožen sklepanja, da če unovči popust na drug, enkrat ali celo večkrat dražji artikel, bi si lahko privoščil celo dva ali tri take artikle za razliko med redno in ceno s popustom. Če kupce vodi močna osebna želja, ta očitno zamegli racionalno presojo.
Naša gospa očitno tako zelo potrebuje mineralno vodo, ki ureja presnovo, da se njene možganske vijuge popolnoma podredijo želji po blagu, ki ji jamči bolj zdravo telo. Želja pa raste sorazmerno s pomanjkanjem objekta, ki si ga subjekt želi. No, zdravje vsled rastočim čakalnim vrstam v našem javnem zdravstvu postaja vedno večja in vedno težje dosegljiva dobrina. Pri tem racionalnost in ekonomska logika popustita. Podporni del ekonomije, ki ima v tej igri zelo pomembno vlogo, je marketing oziroma trženje. Trženje seveda ni drugega kot ustvarjanje želja ter bolj ali manj uspešna manipulacija želja, ki smo jih osvestili.
+++
S to malo anekdoto seveda nimamo namena odkrivati tople vode, navajam jo zato, da bi potegnila paralelo s političnimi odločitvami demokratičnega volilnega telesa, ki ga je ravno tako velikokrat nemogoče doumeti kot racionalna dejanja. Ne morem se namreč nehati čuditi aktualnim odločitvam volivcev na referendumih, na primer, kakor mi tudi dostikrat ne gredo v glavo razne lestvice priljubljenosti političnih opcij in politikov. Ne spomnim se točno več, kateri od TV komentatorjev je pred nekaj dnevi omenil, da mu je vidni politik stranke SD zaupal, zakaj v naši deželi levi pol v skupnem številu pridobljenih glasov vedno znova premaga desnega. Prosto po spominu navajam, da je osnovna razlika in prednost v tem, da levica naslavlja svoje volivce z ideološkim temami, polnimi sočustvovanja z manjšinami, begunci itd. Pri tem praviloma predlaga bizarne politično korektne rešitve, ki za realnost in življenjsko stvarnost večine nimajo prav dosti pomena (legalizacija marihuane, oplojevanje samskih žensk, evtanazija, pokojnine za izjemne dosežke ipd).
Medtem se desnica zateka k racionalnim argumentom ekonomskih kazalnikov in h statistikam gospodarskega ter demografskega razvoja. Predlaga ekonomsko utemeljene rešitve in dolgoročne racionalne strategije, ki imajo velikokrat v sedanjosti neprijetne posledice, saj ne naslavljajo trenutnih želja volivcev oziroma gredo včasih njim v kratkoročno škodo. Ah, koliko lepše se sliši beseda svoboda kot besedna zveza “obvezno nošenje mask”, kako blagodejno deluje obljuba normalnosti v primerjavi z omejitvami gibanja zaradi epidemije, kako preprosta je rešitev življenjskih zagat, če že vnaprej vemo, kdo je krivec in koga je treba odstranit, da bo življenje zopet lepo!
Toda ideološke teme koristijo le tistemu, ki si je skozi dolga leta oblasti v družbi zajamčil ideološko hegemonijo, pri čemer imajo seveda odločilno vlogo mediji. Na kratek rok se v tej tekmi zelo težko zmaga.
Volilne programe, politično vsebino vse bolj spodriva politični marketing, strankarski PR, instagram promocija politikov in medijski politični “product placement”. Čeprav se politiki medsebojno obtožujejo populizma, je seveda kruta resnica, da populizem ni rezerviran le za en politični pol in da se kaj hitro začnemo vrteti v njegovem začaranem krogu. Zelo dobro se počuti tako na eni kot na drugi skrajnosti političnega spektra in je zelo invaziven, zato se ne smemo več čuditi, da so odločitve volivcev še vedno, po 30 letih od uvedbe demokratičnega sistema, premalo racionalne; osnovane so na utopični želji po pološčeni, votli družbi blagostanja in posplošene enakosti, ki jo utelešajo všečni kandidati s pobeljenim nasmehom na ustih. Polni so zvenečih besed, kot so mir, svoboda, normalnost, solidarnost, demokracija, ki se v pogojih stvarne politike sprevržejo v svoje nasprotje: agresivno obvladovanje državnega aparata in v odločitve, ki so čisto nasprotje obljubam iz političnih govorov.
Namesto varnosti se povečujejo sredstva za oboroževanje, namesto svobode se je razmahnila anarhija nasilnih delov družbe, normalnost si tako ali tako lahko vsak predstavlja poljubno, medtem ko se cijazi nekje po ljubljanski obvoznici ali štajerski avtocesti mimo nikdar dokončanih cestnih gradbišč. Solidarnost pa je solidarnost samo za elito vladajočih enako mislečih, za katero nikdar ni dovolj davkov, iz katerih se napaja. Tako nam, veliki večini plebejcev, ostaja tolažba v obliki kuponov na popuste za naše “obskurne predmete poželenja”, kot bi rekel Luis Bunuel. Poklanjajo nam jih večinoma tuje korporacije, potem ko so v davnem času zaslepljenega zanosa prebivalcev nove samostojne države pokupile slovensko družbeno srebrnino. Zdaj nam skozi tržna sporočila določajo, kaj si je vredno želeti in kaj določa smisel naših enostavnih neelitnih življenj.
Nad napačnimi političnimi izbirami se lahko čudimo tudi v primerih, ki jih poznamo iz novejše zgodovine novonastalih demokracij v Italiji ali Nemčiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja, iz katere pa se, kot vemo, ne naučimo ničesar. Zgodovinski spomin je selektiven, torej je tudi naše dojemanje preteklosti presejano skozi večkratno sito naše psihe, zgodovinopiščeve nazorske korekcije in je v veliki meri subjektivno. Če ne bi bilo temu tako, se strahote vojnih zločinov, krvavih revolucij, podpore avtokratskim strahovladam in samo-ukinitve demokratičnih procesov ne bi mogle kar naprej ponavljati. Ljudje bi se morali na podlagi negativnih izkušenj iz preteklosti naučiti prepoznavati znake teženj po avtoritarnosti in sprejemati racionalne odločitve ozaveščenih članov družbe, ki bodo koristile interesom javnosti, ne elit.
Če bi predvolilne obljube imele vsebino, programsko vizijo in državnostno strategijo namesto prazne ideologije, ne bi tako hitro izzvenele v besede sovraštva in nestrpnosti.
Sicer je manj sorodna tema, ampak ker v Delu ne morem komentirat, bom pa tule:
Delo je objavilo pismo bralca, ki se razburja, ker bodo po novem tujci na slovenskih avtocestah placevali enako nizko ceno goriva za avte. Delu se zdi ideja vredna objave.
Po njegovem mnenju ni prav, da tujci ne placajo vec kot Slovenci (tujci imajo po njegovem vec denarja in naj zato placajo vec).
Ideja je podobna Golobovi ideji, da imajo lastniki imobilij (pre)vec denarja in jim ga je treba vzeti.
Ceprav je oboje absurdno, je evidentno, da se populacija napeljuje na to, da se drugim ljudem nekaj vzame in bodo oni zato zadrzali vec. Nekje drugje v drugih casih so populacijo napeljevali, da so neki drugi ljudje pravzaprav nevredni, pa so jih zato lahko nekam odpeljali. In v SLO medijih se pojavljajo izjave kdo je se clovek in kdo to ni vec.
Clovek bi si rekel, resi se kdor se more, tam zunaj so ljudozrci.
Ravnokar sem izvedela, da bodo samostojni kulturni delavci na področju kulture oproščeni plačevanja 2% davka na dolgotrajno oskrbo. Poleg ostalih dajatev. So edina izjema v Sloveniji, saj se oblast ni usmilila niti tistih z najnižjimi prejemki, niti drugih samostojnih podjetnikov, niti penzionistov z najnižjimi pokojninami … Resor Levice izigrava enakost pred zakonom v prid svojih volivcev. To je ta elita, ki je osnovana na nepravih temeljih, na neupravičenih privilegijih
@jelena – cenim vašo vljudnost, tudi svojo, a včasih si dam tudi jaz duška. Celo prava mafija spoštuje svoja pravila in se jih drži, ta barbarski primitivni politični računski plenilski pohod po Sloveniji in Slovencih s strani Levice pa presega vse še dopustne anomalije. Ekstremna Levica pridno računa komu vsemu še morajo dati razne privilegije, bonuse, dodatke itn. – da pridejo vsaj do 60-tisoč volilnih glasov, da pridejo v parlament.
To je ta izrojena elita in to samo zato, ker imamo kontinuirano leve vlade. Če bi imeli še desne vlade bi se leve stranke morale še kako potruditi, da dokažejo, da vodijo in upravljajo z državo in družbo v Sloveniji bolje kot to zmore narediti desni pol.
Golob je naredil genialno potezo, da je v vlado povabil ekstremno Levico, da je prepusti naskok na levičarsko ideologijo njej – sam pa se je lahko zato posvetil svojemu biznisu in potovanjih po svetu.
Desnemu polu ne manjka samo več desnih politikov, ampak tudi desnih intelektualcev, ki bi desnim politikom pomagali priti na oblast. Tudi kakšnega milijonarja potrebujemo, ki si bo omislil desni medij z veliko spletno naklado, a tudi tukaj je vse drugače, ko se je vmešala UI/umetna inteligenca. Si predstavljate, da bi roboti kar sami brali reklame? Primer.
Občudujem medij/portal Žurnal, ki je reklame pripeljal do popolne nadvlade nad svojimi članki. Če hočem prebrati kakšen njihov članek moram skozi nekaj njihovih spletnih reklam, da se prebijem do članka. Tega jim seveda ne zamerim. Zakaj? Zato, ker lahko njihove članke berem še vedno zastonj. Seveda preberem le kakšen članek dva, ker me več ne zanima. Lep dan.
Res gre tole plenjenje enih in prerazporejanje denarja drugih v prid našim predaleč. BREZSRAMNO IN PONIGLAVO.
Nekatere njim neljuba dejstva očitno zelo motijo. Kljub svoji vigilantski vnemi na njihovo žalost ne morejo oporekati dejstvom. Kaj jim ostane? Trolanje, žalitve, omaloževanje… To je zadoščenje malih umov, ki niso sposobni argumentirano razpravljati. Žal spravljajo ta portal, ki naj bi bil namenjen zahtevnim bralcem, na nivo beznice. Je pa seveda nemogoče bedaku in še vulgarnemu povrh, povedati, da je vulgaren bedak.
Res je. Vzrokov za funkcionalno nepismenost (mednarodna študija 75% odraslih), z njo tudi politično/demokratično, se kar nočemo lotiti. Slovenijo je v zadnjih 150 letih zadelo več hudih globokih pretresov: trikratna menjava političnega/družbenega sistema (socializem je udaril posebno hudo) in preko 400 000 izseljenih do 2. vojne ter 100 000 po njej ter vojni sami. Odšli so ambiciozni, inteligentni, delovni in takšni, ki več tvegajo- nujni predpogoji za podjetništvo in razvoj. Slovenija že prej ni bila bogvekaj ( “kislo od Save”, sedaj pa.,. To se mora nekje poznati.
Res je, da je rezimski klan pripeljal drzavo v krizo. Res je pa tudi, da opozicija nima pravega plana kako tocno to ustaviti.
Ah, daj no. Edini razpoložljiv način so volitve, pa še te niso zagotovilo.
Ko bi bilo tako enostavno, bi tudi Kongo bil uspesna dezela.
Ko ti ostane samo eno upanje, nič ni enostavno.
Delno imaš seveda prav ampak ,ko je govor o org. kriminalu, bo počasi potrebno “sneti rokvice” ,kajti akademski nivo daje še dodatno legitimacijo “doktorjem”.
Sofisticirana in prekaljena najvišja politična organizirana kriminaliteta si želi natančno to.
@dezerter – še kako se strinjam. Za vladne in ostale elite je normalno, da jim ljudstvo služi za to, da jim solijo pamet. Žalostno je to, da se akademski in ostali visoko izobraženi kader z veseljem poneumi in se podreja – pri nas predvsem levim vladam.
Ko si enkrat podrediš še ta t. i. višji/visoki razred si na konju kot šerif Janković iz Ljubljane, ki se mu ne upa upreti policija in lahko počne kar se mu zljubi. Če bo potrebno bo napeljal še en “drekovod” do Ljubljane.
@Beri. Za dobre plače, lenobo itd. se je marsikdo pripravljen udinjati in mu hlapčevati. Se pa ve od kje izvira beseda minister. V starem Rimu za praznjene kahel cesarjem ter drugim velikašem. Se pravi, po srbsko: Na Zapadu ništa novo. Kakorkoli se obrne, sploh ti levi cesarji nekako pričakujejo, da se jim bodo služabniki priklanjali in so čisto navadni kruhoborci.
Včasih ljudi primerjamo z ovcami zaradi črednega nagona in z zlatimi ribicami zaradi spomina.
Ampak v resnici so ljudje kot potrošniki in volilci slabši od ovac in zlatih ribic.
Mercatori demokracija :
2×1- plačaš dva ,dobiš enega (debila) 👍
@Dezi
Kdo vas je dobu ?
Sam fprašam. 🤔
Demokracija in pravična socialna država, v kateri pomoč prejemajo samo tisti, ki so pomoči potrebni, vsi ostali pa so prepuščeni prostemu trgu dela, kapitala in kreativnosti utemeljeni na znanju in veščinah, vse to je smrtni sovražnik in neznosna bolečina ter kopičenje jeze in želja po plenjenju in nasilju pri tistem delu prebivalstva, ki sebe imenujejo levičarji in progresivne sile. V svojem temeljnem bistvu pa so levičarji združba lenuhov, parazitov, plenilcev, nasilnežev, prekucuhov, zločinskih revolucionarjev in kar je še takih nekulturnih divjakov ter spolnih iztirjencev.
*****
1000+
Ni problem v državni pomoči tistim, ki so do nje res upravičeni, ker zaradi zdravstvenih težav npr. ne morejo poskrbeti zase. Problem je lažna solidarnost do privilegiranih, ki imajo po presoji oblasti pravico do posebnih ugodnosti, subvencij, dodatkov ipd. Vedno znova me šokirajo posamezniki, ki se vehementno vedejo, kot da jim pripada poseben položaj v družbi. V resnici pa so ravno oni najbolj nesolidarni in izkoriščevalski.
DEMOKRACIJA S 25-ODSTOTNIM POPUSTOM
Demokracija je nikoli izbojevana bitka. Demokracija je krhka cvetica, ki ima mnogo sovražnikov in potrebuje stalno nego.
Po 2. svetovni vojni je demokracija na Zahodu istočasno zacvetela in zbolela za hudimi boleznimi. Zacvetela je zaradi grozot 2. svetovne vojne. Verjetno bi brez teh nikoli ne bila sprejeta povojna mednarodna ureditev v okviru OZN, ki daje tolikšen poudarek človekovim pravicam, ki jih je moč v polnosti uresničiti samo v demokraciji. Dodaten katalizator demokracije na Zahodu je bila hladna vojna s Sovjetsko zvezo. Zahodna elita je potrebovala podporo ljudi v ideološki vojni s Sovjetsko zvezo. Zlasti Italija in Francija sta imeli močni levičarski gibanji, ki sta se spogledovali s svojetskim sistemom. Zahodna elita se je bala zmage komunistične levice na volitvah v Italiji in Franciji, ki bi lahko odpravila demokracijo.
Toda prav 2. svetovna vojna in hladna vojna sta ustvarili tudi kali postopne erozije demokracije na Zahodu. V času 2. svetovne vojne se je v ZDA močno razvil vojno-industrijski sektor, ki se po koncu vojne ni kaj prida zmanjšal zaradi rivalstva s Sovjetsko zvezo oziroma zaradi hladne vojne med zahodnim in vzhodnim blokom. Prav to medblokvsko rivalstvo je botrovalo tudi nastanku Cije, obveščevalne službe, katere prvotna naloga je bila oskrba informacij za predsednika ZDA z namenom obrambe ZDA in Zahoda ter njegove demokratične ureditve. Toda Cija je kmalu prerasla iz instrumenta za zaščito demokracije v avtonomno službo, nekakšno državo v državi, ki ni bila več odgovorna niti predsedniku niti kongresu.
Po padcu berlinskega zidu in razpadu Sovjetske zveze ter Varšavskega pakta bi svet lahko zajadral v mirnejše vode, toda vojno-industrijski kompleks in Cija sta ustvarila novega sovražnika, najprej Rusijo, nato še Kitajsko, zaradi katerih se je treba spet pripravljati na vojno. Ker zahodni eliti ni treba več ideološko tekmovati z nikomer, je lahko spodbudila nadaljnjo erozijo demokracije. Izumljena je bila politična korektnost, ki je pripeljala do novega enoumja.
Kršilci politčne korektnosti zaenkrat sicer ne končajo v gulagih, so pa izločeni iz sistema po načinu Berufsverbot. Nemčija, ki ima očitno v svojem nacionalnem genomu močno zasidran recidivni totalitarni gen, tudi zdaj prednjači. Znamenja retotalizacije so na primer pretnje s prepovedjo stranke Alternativa za Nemčijo in kazenski pregon zoper storilce sovražnega govora. Sovražni govor je raztegljiv pojem kot žvečilka in kot tak idealno sredstvo za pravne zlorabe zoper posameznike z neljubimi idejami. To je seveda skregano z demokracijo.
Zahodni politični razred je na vrvicah zakulisne oligarhije, ki vlada prek sistemske korupcije. Praktično ne more skoraj nihče niti kandidirati za politične in pomembne državne funkcije, če nima njenega žegna, kaj šele biti izvoljen oziroma imenovan.
Svoje dodajata k eroziji zahodne demokracije tudi izzvana posredna vojna Nata zoper Rusijo in amero-izraelske vojne na Bližnjem vzhodu, vključno z izraelskim genocidnim masakrom nad Palestinci.
Skratka, zahodna demokracija je močno ogrožena, tako zelo, da lahko govorimo le še o prividu demokracije.
Vse poti vodijo v Mockbo. Tam demokracija cveti, kajne …
Vse poti vodijo v Wall Street pravi Anthony C.Sutton v “The Wall Street Trilogy”.
‘Zdaj prvič na voljo v enem zvezku: tri najbolj razkrivajoče študije, ki prikazujejo, kako so finančniki z Wall Streeta, mednarodni bankirji in korporacije manipulirali svetovne zadeve v začetku 20. stoletja. Originalni uvod, ki ga je napisala Global Alliance Publications, Inc., povzema vplivno knjižno serijo. V tej trilogiji profesor Anthony C. Sutton predstavlja obsežno raziskavo, ki sledi podpori in finančnemu zaledju dogodkov, ki so spremenili svet, s strani Wall Streeta, vključno z boljševistično revolucijo leta 1917, predsedovanjem Franklina Delana Roosevelta, Hitlerjevim prihodom na oblast, drugo svetovno vojno in začetki korporativnega socializma. Wall Street in boljševistična revolucija Izvedite, kako so velika podjetja sklenila posle za osvojitev ogromnih ruskih trgov več kot desetletje preden so ZDA sploh priznale sovjetski režim. In kako je skriti socializem prodrl v najvišje poslovne kroge, da se je kasneje razširil v številne sfere družbe pod predsedstvom Franklina D. Roosevelta, vse v korist interesov Wall Streeta. Wall Street in FDR Druge zgodovinske knjige zamolčijo Franklinove Delano Roosevelta leta na Wall Streetu, vendar Sutton razkriva njegove uničujoče špekulacije, uporabo političnega vpliva za dobiček za kulisami ter korporacije in elitne poslovneže, ki so omogočili njegov vzpon na predsedniški položaj. Wall Street in vzpon Hitlerja Hitler je prišel na oblast s pomočjo subvencij mednarodnih bankirjev in finančnikov z Wall Streeta. Sutton predstavlja originalne dokumente in pričevanja očividcev, da pokaže, kako je bila druga svetovna vojna dobro načrtovana in izjemno donosna za vrhunske finančne insajderje. Preberite, kako so direktorji in vodstveni delavci J.P. Morgan, General Electric, Standard Oil, International Telephone and Telegraph, Chase in Manhattan bank ter mnogi drugi člani poslovne elite vsi igrali vlogo pri financiranju in spodbujanju ene najbolj uničujočih vojn v zgodovini. Vse skozi 20. stoletje so bankirji in izvršni direktorji institucij, ki so danes še pomembnejše, vključno z Morganovo banko, uporabili svoje vire, da so oblikovali globalno strukturo dogodkov, s čimer so povečali dobiček in ohranili svoj vpliv na svetovni ravni. Glede na to, da te družbe še vedno vplivajo na naš politični sistem in družbo kot celoto, so zaključki profesorja Suttona danes enako pomembni kot takrat, ko je prvič objavil svoje ugotovitve.”
Miro, to, kar pišeš, je tako imenovana zamolčana zgodovina, ki ji uradna zgodovina daje pečat teorije zarote. S tem se skoraj nihče ne ukvarja, ker s tem ne narediš kariere, ampak lahko končaš med klošarji.
Bankirji že stoletja financirajo vojne. To je njihov najboljši biznis. Financirajo oboroževanje, financirajo države med vojnami in financirajo povojne obnove.
Znano je, da so recimo Rotschildi bajno obogateli med Napoleonovimi vojnami. Od financiranja vojn do njihovega spodbujanja je le še korak.
Tudi zdaj je svet v podobnem položaju kot je bil pred 2. ali pred 1. svetovno vojno. Nihče si vojne zares ne želi, toda korumpirana politika dela vse, da nas pripravlja za vojno. Zato, ker bankirji, ki financirajo oboroževanje, in orožarji bajno zaslužijo.
Če bo Evropa razrušena, kot je Ukrajina, bo to spet biznis za bankirje in še koga. Tiste, ki vodijo te vojne igre, ne brigajo življenja milijonov ljudi, še manj njihovo blagostanje. Cilj – dobiček – opravičuje vsa sredstva. Medijsko zmanipulirano in zastrašeno ljudstvo pa sledi svojim pastirjem, četudi jih vodijo v klavnico.
Švejk, kako je kaj med klošarji? Si na festivalu z ministrom klošarjem, ko ti Pride, ti napačno pride?!
spizdi, mona ruska!
A ti bumbar ločiš kreditiranje od financiranja?
oklo +200% v dveh mesecih
vloži lahko vsak z enostavno transakcijo.
Ne srat faušne klamfe 👍
Vse poti vodijo v Tel Aviv. Tam kraljuje zahodni absolutistični vladar Netanjahler, ki ima na svojih vrvicah Trumpa, Leyenovo, Merza, Starmerja, Macrona, Rutteja…
@Drejč
Miro vam je prilepil prispevek, ki nekako razveljavlja vaša razmišljanja.
Vi pa nič.
Kaj zdaj velja?
Izpade da lahko fsak nabija kar nekaj ke v tri krasne pa je kuker je, dokler nek Mario ali Marko zadeve ne pribije.
Miran, očitno bolj slabo razumeš moj in Mirov zapis. V ničemer se ne izključujeta, temveč dopolnjujeta.
Lepo napisano.
Zanimiva anekdota s temi nesrečnimi ali srečnimi kuponi v letakih, ki so jih polni nabiralniki, kakorkoli se že vzame. V glavnem kuponologija je, kakor bi se reklo, vdrla v našo deželico, najprej nekoliko sramežljivo, potlej pa z velikimi koraki in zasvojila ljudstvo. Trgovčiči so odpirali trgovinice, velikih nakupovalnih centrov še ni bilo, vendar je najprej veliki zagovornik partizanstva, komunizma z najboljšim sosedom uničil male podjetnike. Sledile so velike korporacije in zdaj imamo, kar imamo. V zlatih časih socializma so bili prodajalci, kakor mali bogovi, ko je vsega manjkalo. Najbrž so si prej sami sebi postregli, sorodnikom, prijateljem itd. Danes pa je prodajalec samo člen v verigi in nujno zlo, ki ga bodo s časoma nadomestili roboti, saj v skladiščih že obstajajo.
Še v socializmu je Jože Bevc posnel kratek film, recimo komedijo Občan Urban, ki je že takrat smešila malomeščansko, potrošniško družbo in je danes po mnogih letih še bolj aktualna. Starejši se je najbrž spominjajo.
V glavnem, sploh v trgovski branži v prvi vrsti oglasi delujejo po principu psihologije. Reklamne agencije s svojimi slogani stopijo v glavo navadnega, pa tudi bogatejšega kupca skozi stranska vrata, potlej ko ga omehčajo pa direktno skozi glavni vhod. Snovalci oglasov itd. za kampanije izberejo strokovnjake iz več področij, zasnujejo okvir oglaševanja, embalažo itd. potlej na manjšem vzorcu naročijo ankete (kakopak tudi v politiki) in, če zadeva uspešno prestane preizkus začno bombardirati in streljati z vsemi topovi. Izdelke, ki se jih “nujno” rabi oglašujejo npr. : Privarčevali boste toliko in toliko. Poceni psihologija, sploh pri avtomobilih, ki so pač statusni simbol, čeprav se doma potlej bašejo z najcenejšimi makaroni.
Kot rečeno je kuponologija vdrla iz zahodnega kapitalizma. V bistvu koristi obema, kupec kupi ceneje izdelek, ker ga sicer ne bi, trgovec pa proda, ker bi drugače obležal na policah. V Ameriki se gospodinje, ki imajo čas oborožijo s kupi kuponov in barantajo z njimi, kakor na bazarju nekje v deželi v razvoju. Američan bo šel kupit enak izdelek v drugo mesto, ko izve, da je nekaj centov cenejši, čeprav ga na koncu stane več. Ampak pomemben je “filing” in tu se pride počasi do politične situacije pri nas in širše.
Politične stranke, vsaj tiste resne, ki imajo več pod palcem najemajo strokovnjake različnih profilov. Ampak vseeno velikokrat izpade, kakor amaterizem najslabše sorte in tu so tako leve kakor desne, seveda tiste revnejše. Recimo poplava strančic. Potrebno je imeti vsaj nekaj kapitala, da se pojaviš v različnih medijih itd. Leve večje stranke, sploh zdajšnji estabili-šment ima v R(i)TV zastonj propaganderja, ker komercialne TV, radijske postaje je pač potrebno podkupovati. In potlej, kakor omenjeno v članku g. Jelke pridejo na dan z najbolj bizarnimi, bedastimi puhlicami, floskulami itd. in beseda SVOBODA ter ostale bedastoče prodirajo skozi vse odprtine v glavi, kakor nekakšen balzam predvsem za ušesa. In, ko skozi leta pumpaš (trenutno je najbolj znana srbska, pumpaj, pumpaj, pumpaj) naivno ljudstvo ter dodaš najnovejše domislice, ki jih ne bom našteval, lutstvo zapopade vsako bedarijo, ki jim servirajo razni aktuali, popi skozi bedaste pocukrane turške, mehiške žajfnice in preko turbo in sličnih jugo jamralic.
Slovenci smo jako, čudno, čudaško lutstvo. Padamo-jo na najbolj poceni štose, floskule o enakosti, enakopravnosti, zaščito delavskih pravic in podobne nebuloze. Kot rečeno, ljudje pač raje slišimo-jo spodbudno besedičenje, kakor realno stanje, ki zaenkrat resnici na ljubo ni tako slabo, saj se to vidi v nakupovalnih centrih itd. ampak je prej, tista že nekoliko prežvečena o žabi in kuhanju le-te ali pa lahko udari čez noč. Zakaj, ker v primeru, bog ne daj, kakšne vojne, katastrofe itd. Pa raje ne bom, ker je prav vsem v interesu, da stanje kakršno imamo obstane. Vendar se bo ob morebitnem nadaljevanju tele vlade, kakršna je zdaj, tudi žaba dokončno skuhala. Desnica nima na zalogi takšnega komunističnega leporečja in njeni argumenti, ki ciljajo z nižjimi davki itd. na vitkejšo državo ter zakoni, ukrepi, ki bodo rezultate pokazali šele čez čas. Država ter državljani, kjer tretjina dela v t.i. javni upravi to neradi slišijo in leva opcija ima zagotovljeno volilno občestvo.
Za konec še ena posrečena, baje resnična še iz pred let. Ljubitelj žlahtne kapljice je ob prejemu plače le-to v kratkem pognal po grlu rekoč: Denar bo še, ko nas ne bo več. Ko je zmanjkalo pa je milo jamral. Jebenti jaz sem še, ampak denarja pa ni več. Tak pa je naš presvitli kralj in njegov dvor, ampak za razliko od pijančka troši vaš, naš denar, ki ga z davki, lepše rečeno prispevki vlači iz naivnega lutstva. Da se Instagrama niti ne omenja, čeprav se je taisto občinstvo delalo in se še dela norca iz Pahorja, JJ itd. Zatorej pamet v roke in ne floskule, laži, ki jih trosijo levičarski pogoltneži, ki potem Petrol zasipajo kot pohlepneže. Seveda vsako podjetje teži k dobičku in tu ni dileme. Volitve se približujejo in to je dejstvo. Tako da.
Kot vidim iz domače prakse, je edina korist od kuponov, popustov, akcij, pik in podobnega sranja to, da imamo polno klet posod, plastike, mlinčkov in podobne šare, ki nam je v napoto in je nikoli ne bomo uporabili. Ni važno, kaj potrebujemo, važno je, da dobimo popust. Stran seveda ne vržemo nič, saj smo drago plačali.
Plebs una sumus.
Ne sklepaj vse po svoji ženi 😉
@deni – Bistvo kuponov ni v pocenitvi izdelka, ampak njegova številčnost, ker takrat lahko trgovec naroči novo zalogo izdelkov. Denar se mora obračati hitro – zelo hitro.
Žal se ne morem spomniti na katerem TV kanalu iz Amerike sem gledal kako so te nakupovalke kuponov/izdelkov napolnile svoje hiše tako “pridno”, da so se komaj premikale med ogromno količino teh izdelkov. Začetna vsota teh izdelkov je bila vedno nekaj tisoč dolarjev – plačale pa so nekaj sto dolarjev. Primer.
Imela je dojenčka in hrane za dojenčke, WC papir in vse ostalo je imela toliko tega – kot da bo pri 50-letih ta otrok še vedno dojenček? Ene so iz tega naredile pravi posel na internetu/spletu. Prodajale in izmenjevale so si te izdelke za druge izdelke in tako dodatno izkoristile maso teh kuponov. Lep dan.
Nad napačnimi političnimi izbirami se lahko čudimo tudi v primerih, ki jih poznamo iz novejše zgodovine novonastalih demokracij v Italiji ali Nemčiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja, iz katere pa se, kot vemo, ne naučimo ničesar.
***
Res je, ničesar se ne naučimo iz zgodovinskih izkušenj. Ljudtsvo, ki je bilo samo žrtev genocida v času nacistične Nemčije, danes izvaja genocid nad Palestinci. Ves svet to zgrožen opazuje tako rekoč on-line, politiki pa v glavnem molčijo in ne naredijo nič zoper to.
Zakaj se potem Nemci posipajo s pepelom zaradi holokavsta? Zakaj ves svet sočuatvuje z žrtvami holokavsta? Kakšna je razlika med sistematičnim pobijanjem Judov in Palestincev?
Morala je ena in velja za vse ljudi enako. Če so bili nacistični eksterminatorji zločinci, so zločinci tudi nosilci sodobnega izraelskega režima. Navsezadnje je Netanjahu tudi formalno obtožen pred haaškim sodiščem.
Če so bili Judje žrtve genocida v času nacistične Nemčije, so tudi Palestinci žrtve genocida. Tu ne more biti nobene moralne dvojnosti v odnosu do žrtev, čeprav gre za različne žrtve in različne rablje. Žrtev je žrtev in rabelj je rabelj.
Vzrok in posledice?!
Vzrok in posledice vam obrazloži Leon Degrelle v svoji knjigi “Hitler: Born At Versailles”
Lahko si jo brezplačno prepišite iz archive.org
Vzrok in posledice?!
Sanja se mu ne, oz. pelje pravljico do (njegovega) srečnega konca.
Ruska peta kolona… 🙁
Na Moskvo si pa pozabil. Te ne boli klošarsko srce
marko in lojze, zaslužita si nečastno vaščanstvo Butal, ki pritiče pritlehnim trolom .
še eden izmed 400.000…
Z večino tega kar sem prebral se strinjam, tudi s tem, da levičarji naslavljajo volivke in volivce drugače oziroma nasprotno od desničarjev, a je problem drugje – problem so unikatne zakonitosti kapitalizma ne samo v gospodarstvu, ampak v celotni družbi in katerikoli državi. Citiram izsek…
“(Kako prvoborko proti kapitalizmu “poganja” globalni kapital
Nika Kovač pravi, da se bori proti izkoriščanju delavcev in kapitalizmu. Toda med njenimi (preteklimi) donatorji je Obamova fundacija, ki je leta 2021 prejela sto milijonov dolarjev od enega najbogatejših zemljanov – Jeffa Bezosa. Gre za brutalnega izkoriščevalca, ki delavcem med delovnim časom praktično onemogoča izhod na stranišče. Nika Kovač se torej z denarjem turbokapitalista bori proti kapitalizmu.
Skrajni levičarji, kot je Nika Kovač (tesno povezana s skrajno Levico – Inštitut 8. marec je soustanovil gejevski aktivist in minister Simon Maljevac), so prepričani, da se borijo proti “zlobnemu kapitalizmu”. To je Nika Kovač tudi sama izpostavila: “Vedno, ko govorimo o nekem feminističnem boju, se borimo tudi proti kapitalistični družbeni ureditvi, ki spodbuja to neenakost. Pogosto se zgodi, da nasilje izvaja nekdo, ki ima ekonomsko moč, simbolno moč, neki nosilec znanja.”
Posredni podpornik aktivizma Nike Kovač
Če dodamo podatek, da je prav Obamova fundacija Niki Kovač omogočila štipendijo (za akademsko leto 2021–2022), je krog sklenjen. Bezos je posredni podpornik levičarskega aktivizma, ki ga pooseblja Nika Kovač.
“S poglavarjem hudih duhov izganja hude duhove”
“Fajtanje” Nike Kovač je približno tako iskreno kot izjava tovarišijskega turbokapitalista Zorana Jankovića, da bo kapitalizem propadel. Če se izrazimo v bibličnem jeziku: “Nika Kovač z Beelzebulom, poglavarjem hudih duhov, izganja hude duhove.” – Domen Mezeg
Tanko: Gre za stanje, ki je značilno za države s totalitarnimi režimi, v katerih dominirajo politični privilegiji in korupcija)”
***
Globalni kapital – na zahodu in vzhodu poganja/dopolnjuje ideologije držav. Primer.
Vseeno je ali je milijarder Kitajec ali Američan. Oba imata dovolj kapitala, da lahko razvijata konkretne izdelke in jih spreminjata v prakso oziroma tekočo/serijsko proizvodnjo. Oba pa del svojega kapitala vlagata tudi v predsednike vlad/držav. Eni to počno, ker živijo na račun državnih projektov, drugi so bolj samostojni in lahko delujejo tudi mimo političnih elit, a so jih pred volitvami podpirali s svojimi donacijami in so zato relativno varni, da lahko svoj kapital poljubno vlagajo v različne projekte.
Povsem druge zakonitosti pa nastopijo tisti trenutek, ko levičarji/leve vlade opuščjako medsebojno konkurenco in preidejo na nivo negativne selekcije na vodilnih delovnih mestih/položajih. Takrat pa je s katerokoli obliko demokracije konec. Ker takšne nesposobne vlade ne morejo razvijati svoje države in družbe – se prične razvijati zgolj leva elita, dvigovanje plač je ozko definirano za elite, srednji razred izginja, tisti na dnu pa ostanejo skoraj na istih izhodiščih. – In tako se počasi odstotki demokracije topijo – nastajajo pa pogoji, prvo za avtokracije, na koncu pa še za diktaure.
Diktature pa so univerzalne. Prav vseeno je ali nastanejo v komunizmu, socializmu ali kapitalizmu. Imajo enake vzroke in posledice. Bolj ko so te vlade nespsobne – bolj se oddaljujjeo od demoracije. Tudi navidezne urvnilovke ne morejo več popraviti teh ekstremov v katerikoli državi in katerikoli družbi. Primer.
V Romuniji so 40 let živeli v komunizmu dokler ljudstvu ni počilo in so počili predsednika. Podobno je s Slovenijo. Mi živimo še dlje v komunizmu/levičarstvu, ker smo bili kljub temu bolj razviti od Romunije, a tudi pri nas bo nekega dne počilo ljudstvu in takrat se bo pokazalo ali je pri nas še ostalo kaj od demokracije. Lep dan.
Beri, zelo se strinjam z vami. Odlično ste to razložil.
Glavni “point” je v tem, da skrajna levica točno ve kakšne kretene ima za volilce, zmerna levica, ki se jo v naši podalpski butaliji seveda napačno naslavlja kot desnico, pa ne.
V bistvu se tudi Levici je** za narod sploh pa za starejse,
zenske in otroke. To dokazuje njihova politika odkar so v Holobovi vladi.
Vsi, ki so prebrali vsaj eno knjigo o principih druzbe, to vedo. Ampak teh bo vedno premalo.
Se popolnoma strinjam z vami.
Vprašanje je, kakšno mineralno vodo je hotela domnevno nerazsodna gospa kupiti. Če je šlo za Donat, stane stekleniva okrog 2 evra. Če vzameš cel paket, mislim da šestih steklenic, imaš popust na cel paket. Gospa morda le ni bila tako neumna, če je vzela cel paket in dobila 25%vpoust zanj.
Sicer je res, da smo v vročinskem valu, zaradi česar je treba piti veliko vode, ampak na svetu se vseeno dogajajo bistveno bolj pomembne zadeve kot nakup mineralne vode s strani neke gospe.
Elita. Kaj pa je elita?
SSKJ…posamezniki, ki izstopajo po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti.
AI….Družbena elita je majhna skupina ljudi v družbi, ki ima največjo moč, vpliv, bogastvo ali ugled. Običajno nadzoruje ključne vire, kot so politika, gospodarstvo, mediji in izobraževanje.
Omenimo še korupcijo državne podsisteme.
Chatgpt…
V državah, kjer vlada korupcija in so družbeni podsistemi (kot so sodstvo, sindikati, javni sektor ipd.) premočni in jih država ne more učinkovito regulirati, se pogosto pojavijo naslednje značilnosti:
Značilnosti:
Institucionalna šibkost – Državne institucije so neučinkovite, slabo vodene ali pod vplivom interesnih skupin.
Klientelizem – Ljudje v podsistemih so zaposleni ali napredujejo zaradi poznanstev in političnih povezav, ne zaradi sposobnosti.
Odsotnost nadzora in odgovornosti – Ni mehanizmov, ki bi učinkovito nadzorovali delovanje teh podsistemov ali kaznovali zlorabe.
Zajem države (“state capture”) – Podsistemi ali vplivne interesne skupine obvladujejo delovanje države v svojo korist.
Korupcija kot sistemski pojav – Korupcija ni izjema, ampak način delovanja in “mazivo” sistema.
Nizka raven zaupanja javnosti – Ljudje ne zaupajo državi, sodstvu, policiji ali javnim službam.
Zakaj se to zgodi:
Slaba politična kultura – Dolgotrajna praksa zlorabe oblasti brez posledic.
Nepregledno upravljanje – Pomanjkanje transparentnosti omogoča netransparentne prakse in prikrivanje nepravilnosti.
Pomanjkanje reform – Nobena oblast ni pripravljena tvegati z resnimi reformami, ker bi to ogrozilo obstoječe privilegije.
Močne interesne skupine – Sindikati, del javnega sektorja ali sodni sistem imajo tolikšen vpliv, da lahko blokirajo spremembe.
Šibka civilna družba in mediji – Premalo pritiska “od spodaj”, da bi se kaj spremenilo.
Tak sistem pogosto postane samoohranitven – korupcija in moč podsistemov ovirata kakršnokoli reformo, kar ustvarja začaran krog.
Sklep. V podalpskj provinci ni elite. So samo plebejci, ki so si ustvarili klientelistično korupcijski sistem, ki je ugoden za pokvarjene, hudobne, spletkarske in grabežljive ljudi, ki nam brezsramno kradejo iz krožnika zadnjo žemljo, medtem ko imajo doma 10 kg kruha. Ni kaj, drugo leto so volitve. juhuhu. Spet bom lahko odločala. Državljanska dolznost, menda…. Ma daj ne seri, sem rekla kolegu, ki mi je nabil to naučeno floskulo.
Sicer hvala za članek. Predlagam še, da preučite koliko časa so plebejci živeli na kredo v jugovini. Razumeli boste zakaj voli za svobodo.
Re:… Sklep. V podalpskj provinci ni elite.…
Vse ste pravilno ugotovili, le sklep je napacen. Oz. elita ni pravilno definirana.
Elita je vodilna sila v druzbi. Govorimo o upravni in ekonomski eliti; Ta se kako obstaja v SLO; ta elita si je podredila politicne institucuje, od medijev in sodstva naprej; in ker elita obvladuje politicne istitucuje, se temu uklanjajo tudi gospodarske institucije; posledica je izguba konkurencnisti in inovativnosti, kar se bo se bolj zaostrovalo, kolikor slabse bo slo druzbi kot celoti; ker elita skrbi izkljucno zase, njej bo se kar nekaj casa slo dobro; do preloma; potem se bo pa videlo kako naprej.
Nekoc sem se spraseval zakaj druzbe, ki uspevajo, ne razsirijo svojega modela na druge? Zakaj v EUju uspesne in napredne drzave ne prisilijo tako ali drugace manj uspesnih v “njihovo sreco”?
Sicer velja pregovor, da nikogar ni mozno prisiliti v njegovo sreco. Ampak, ni tako enostavno.
Vzemimo slovenski zdravstveni sistem. Ali kdo lahko od tega profitira? Jasno da! V Nemciji, Avstriji, Svici itd. mocno primanjkuje medicinskega osebja in ga morajo zato uvazati od tam, kjer ga lahko dobijo; in najlaze je pridobiti to osebje, ce je to nezadovoljno s svojim statusom doma; Nemcija, Avstrija in co. so zato zelo zadovoljne, ce je v SLO kaos; princip bi lahko razsirili na mnoge druge aspekte druzbe;
In ko jim zmankja materiala za plenjenje po državah, ki niso ravno “shithole”™ priredijo triatlon na izpadanje iz Sirije&co .
Vse ostalo pa je Merkel zgodovina.
Ce Slovenija dela napake in Nemcija od tega profitira, ni kriva Nemcija.