Volilne programe, politično vsebino vse bolj spodriva politični marketing, strankarski PR, instagram promocija politikov in medijski politični “product placement”. Čeprav se politiki medsebojno obtožujejo populizma, je seveda kruta resnica, da populizem ni rezerviran le za en politični pol in da se kaj hitro začnemo vrteti v njegovem začaranem krogu. Zelo dobro se počuti tako na eni kot na drugi skrajnosti političnega spektra in je zelo invaziven, zato se ne smemo več čuditi, da so odločitve volivcev še vedno, po 30 letih od uvedbe demokratičnega sistema, premalo racionalne; osnovane so na utopični želji po pološčeni, votli družbi blagostanja in posplošene enakosti, ki jo utelešajo všečni kandidati s pobeljenim nasmehom na ustih. Polni so zvenečih besed, kot so mir, svoboda, normalnost, solidarnost, demokracija, ki se v pogojih stvarne politike sprevržejo v svoje nasprotje: agresivno obvladovanje državnega aparata in v odločitve, ki so čisto nasprotje obljubam iz političnih govorov.