Ključnik: Velika Britanija
Kaj želi Trump z mednarodnimi bedastočami?

Kaj želi Trump z mednarodnimi bedastočami?

Je ameriški predsednik Donald Trump, ki bo prisegel že čez dobrih deset dni, res bolj neuravnavešen, odsoten kot Joseph Biden? Da bi bile Trumpove izjave glede nakupa, zasedbe Grenlandije, priključitve Kanade ali ponovne zasedbe Panamskega kanala, preimonovanja Mehiškega v Ameriški zaliv… posledica senilnosti, je menda za nekatere izključeno. Ali pač? Bodoči predsednik Združenih držav Amerike je imel glede največjega otoka na planetu, ki pod snegom in ledom skriva nepredstavljive zaloge dragocenih mineralov in rudnin, precej podobna stališča že med prvim mandatom. Znano je, da so Danci ogorčeno zavrnili njegovo nesposobno ponudbo, celo odpovedali obisk te skandinavske države, ki ima jurisdikcijo nad Grenlandijo. Trump je očitno na Putinovi liniji, Putin zaseda ozemlja z vojsko, Trump misli, da mu bo to uspelo z denarjem.

Ukrajina v primežu dvoličnih zahodnih zaveznikov in patološkega lažnivca Putina

Ukrajina v primežu dvoličnih zahodnih zaveznikov in patološkega lažnivca Putina

V senci holivudskih volitev v ZDA in preurejanja moči znotraj Evropske unije po nedavnih volitvah tam nekje, ne tako daleč, v Ukrajini, še vedno poteka ruska osvajalska, genocidna vojna. Brutalna, mogoče še bolj kot na začetku, ker je medijska pozornost uplahnila. Rusija v Donbasu napreduje za centimetre na dan, ampak vztrajno. Občasno tudi Ukrajina udari nazaj, na različne inovativne načine. Postalo je precej jasno, da Rusija nima neomejenih virov, vojaških zalog, kar je bilo do pred kratkim splošno prepričanje. Zato se fokusira na določena območja, trenutno na mesto Pokrovsk, obrambni “hub” Ukrajine. Pri Rusih gre za pristop “all in”, po slovensko “na glavo”. Razlika v konceptih vojskovanja postaja vedno bolj očitna. Rusija izvaja strategijo popolnega uničenja, radiranja mest, ne glede na svoje izgube.

Zgodba o Rodeziji ali kako je Zahod v Afriki izdal svoja načela

Zgodba o Rodeziji ali kako je Zahod v Afriki izdal svoja načela

Od trenutka dalje, ko je Rodezija enostransko razglasila neodvisnost, je bil ves svet proti njej – z izjemo Izraela, Južne Afrike in Portugalske. Američani in Britanci so bili jezni na Rodezijo, ker je s svojim starodobnim volilnim sistemom nasprotovala egalitarizmu, Sovjetska zveza in Kitajska pa sta podpirali komunistične uporniške skupine v njej, tako kot tudi povsod drugje v regiji. Leta 1966 so nato Združeni narodi razglasili sankcije proti Rodeziji. To so bile sploh prve sankcije, ki jih je OZN razglasil proti kakšni državi. In bile so zavezujoče za vse države članice.

Zmaga levice kot “vrnitev v normalnost”

Zmaga levice kot “vrnitev v normalnost”

Glede volitev v Veliki Britaniji ni bilo dvoma, da bodo zmagali levosredinski laburisti, bolj napeto je bilo v Franciji, kjer so po zaslugi dvokrožnega večinskega volilnega sistema preprečili zmago radikalne desnice, ki jo simbolizira Nacionalni zbor. Francoska izkušnja bi morala enkrat za vselej strezniti desnico o večinskem volilnem sistemu v Sloveniji, saj bi se pred drugim krogom vse stranke, ki slišijo na “antijanšizem”, dogovorile o podpori kandidatom levice ali leve sredine. Kar bi lahko pripeljalo celo do tega, da bi imela levica 80 odstotkov poslancev v Državnem zboru, opozicija pa bi bila marginalizirana. Tako izrazita neenakomerna zastopanost prinaša tveganje, da se politika iz parlamenta v nekem trenutku preselila na ulico. To pa ustvarja nevarnost državljanske vojne, pred katero ni imuna nobena, še tako demokratična država ne.