Popravek: Kdo so največji “profiterji” na področju duševnega zdravja

Avtor: | 3. junija, 2025

Ne drži trditev, da se “Polona Matjan pri zakonu o psihoterapiji pojavlja kot glavna lobistka nasprotnikov vladnega predloga”. Polona Matjan Štuhec nisem registrirana lobistka, pač pa sem se začela že leta 1991 ukvarjati s pripravo zakona o psihološki dejavnosti, ki je vseboval tudi psihoterapijo, leta 1995 pa je šel  v predal. Takrat je bilo zaradi tega možno napovedati sedanje stanje, pa sem dobila odgovor, da grozim. Kasneje sem pri pripravi zakona o psihoterapevtski dejavnosti na strani specialistov Zbornice kliničnih psihologov in Združenja psihoterapevtov Slovenije vedno sodelovala in še vedno sodelujem.

Ne drži trditev, da “Polona Matjan ustreza izrazu ‘večživk'”. Zaradi zelo raznolike izobrazbe res delam marsikaj. Imam certifikat za psihoanalitično psihoterapijo od Združenja psihoterapevtov Slovenije in Evropske federacije psiholoških združenj, certifikat iz skupinske analize od Inštituta za skupinsko analizo Zagreb in London, potrdilo za supervizorko, učno analitičarko in učiteljico psihoterapije od Združenja psihoterapevtov Slovenije, doktorat znanosti s področja skupinske analize, 10 let sem bila tudi sodna izvedenka za področje klinične psihologije.

Inštitut za klinično psihologijo in psihoterapijo d.o.o. (IKPP) ima 1,72 koncesije za klinično psihologijo in zaposleni dve specialistki klinične psihologije, ena je specialistka za delo z otroki in mladostniki, druga z odraslimi. Vsaka dela 0,86 programa koncesije, kar pomeni, da si morata obe služiti kruh z dodatnimi samoplačniškimi storitvami, če želita imeta polno plačo. Tretja zaposlena je tajnica.

Avtor oziroma avtorji navedb v besedilu pred objavo niso preverili, saj z mano niso stopili v stik.

dr. Polona Matjan Štuhec

 

Ne drži trditev: »Lobistično družbo pa ji pogosto dela Sana Čoderl Dobnik, ki je poučevala na fakultetah, bila zaposlena kot sodna izvedenka, delala kliničnopsihološko prakso in tudi psihoterapije tako v javni kot zasebni praksi.”
Nisem registrirana lobistka, sem pa zakonita zastopnica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, ki je strokovno združenje in poklicna zbornica brez javnih pooblastil. V njej svoje delo opravljam pro bono že 18 let. V okviru zakonodajne ureditve psihoterapije sem predstavljala stališča stroke v javnem zdravstvu. Do leta 2020 sem bila 50-odstotno zaposlena kot asistentka za psihologijo na Oddelku za psihologijo Univerze v Ljubljani in 50-odstotno kot specialistka klinične psihologije v Psihiatrični bolnišnici Begunje. To je bila moja edina služba. Od leta 2020 naprej sem 100-odstotno zaposlena na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, torej v javnem zdravstvu, kjer v specialistični kliničnopsihološki ambulanti opravljam diagnostično in psihoterapevtsko delo, katerih plačnik je ZZZS. Druge službe v zdravstvu nimam in ne delam v nobeni zasebni ambulanti.

Od leta 2018 imam registriran popoldanski s.p. za dejavnost sodnega izvedenstva, izobraževanja in svetovanja. Gre za delo izven mojega rednega delovnega časa na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Sodnega izvedenstva ob zaposlitvi za reden delovni čas po aktualni zakonski ureditvi tudi ni mogoče opravljati na noben drug način. Opravljanje redne klinične prakse pa je za sodne izvedence obvezno, saj se s tem zagotavlja njihov kontinuiran strokovni razvoj.

Avtor oziroma avtorji navedb v besedilu pred objavo niso preverili, saj z mano niso stopili v  stik.

asist. dr. Sana Čoderl Dobnik, univ. dipl. psih. specialistka klinične psihologij

0 Komentarjev

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo
Černobil 40 let kasneje

Černobil 40 let kasneje

26. aprila 1986 ob 1.23 zjutraj po lokalnem času je v četrtem reaktorju jedrske elektrarne Černobil v Ukrajini prišlo do hude eksplozije. V zrak je vrglo večji del reaktorja, vendar pa je to še ni bilo najhujše spoznanje. Eksplozija, ki je uničila reaktor RBMK-1000, je v ozračje sprostila med 5 in 30 odstotkov jedrskega goriva. Radioaktivni oblak se je v nekaj dneh zaradi vetrov razširil čez večino Evrope, vključno s Slovenijo. Kljub molku in poskusom sovjetskega režima, da bi zmanjšali razsežnosti katastrofe v Černobilu, je kmalu postalo jasno, da se je zgodila najhujša jedrska nesreča v zgodovini.

Logarjeva dilema in Janšev moralni relativizem

Logarjeva dilema in Janšev moralni relativizem

Ne glede na to, kako ceneni so poskusi nekaterih desnih likov, da bi opravičili petkovo sramoto v Državnem zboru in vse skupaj prikazali kot nekakšno zgodovinsko nujnost, pa v načelni politiki, kakršno so svoje dni zagovarjali slovenski demokrati, liberalci in socialdemokrati, še vedno velja, da cilj ne posvečuje sredstva in da tudi v politiki obstajajo meje spodobnosti, ki jih niti moralni relativizem ne more zabrisati. To ni moraliziranje, ampak preprosta ugotovitev, ki ima svojo zgodovinsko logiko, ki se je že večkrat tragično končala z mislijo o peklu in dobrih namenih. Vzrok za stanje, v katerem smo se znašli, je proporcionalni volilni sistem.

O kitajskih železnicah in slovenski realnosti

O kitajskih železnicah in slovenski realnosti

Lani so na Kitajskem v le dveh dneh odprli kar tri nove železniške proge v dolžini 200, 300 in 400 kilometrov, s katerimi so povezali nekaj mest in omogočili potovanje s hitrostjo tudi 350 km/h.. Ob takšnih novicah v Sloveniji pomislimo na desetletja priprav o gradnjji 27-kilometrskega “drugega tira”, ki je tik pred volitvami prejšnji mesec dočakal svojo (ne)uradno otvoritev. Ob tej pridobitvi smo v zadnjem desetletju na železnicah dobili samo še nekaj obnov prog in železniških postaj, brez kakega večjega izboljšanja možnosti in hitrosti potovanj. In to ob tem, da za železnice letno iz proračuna namenjamo najmanj pol milijarde evrov, kar je precej več kot za ceste, ki se financirajo s prispevki uporabnikov, čeprav so mnenja v javnosti drugačna.

IFIMES: “Gre za največjo varnostno-obveščevalno operacijo, usmerjeno proti Sloveniji”

IFIMES: “Gre za največjo varnostno-obveščevalno operacijo, usmerjeno proti Sloveniji”

Slovenska vlada je 11. septembra lani Miloradu Dodiku prepovedala vstop v državo zaradi njegovih političnih in gospodarskih povezav s konfliktnimi in kontroverznimi dejavnostmi v regiji ter groženj nacionalni varnosti in standardom Evropske unije. Dodik je v odgovor pozval Srbe v Sloveniji, naj na parlamentarnih volitvah podprejo Janšo, s čimer je poskušal vplivati ​​na volilni proces in se maščevati za prepoved vstopa. V sodelovanju z Viktorjem Orbánom, ruskimi političnimi, obveščevalnimi in gospodarskimi strukturami ter podporo tuje obveščevalne velesile naj bi deloval proti vladi Roberta Goloba. Gre za največjo varnostno-obveščevalno operacijo, usmerjeno proti Sloveniji in strmoglavljenju njene legalno izvoljene vlade, katere posledice so lahko dolgoročne.

Pisma iz Teherana: Kjerkoli je vojna, se sanje spremenijo v pepel

Pisma iz Teherana: Kjerkoli je vojna, se sanje spremenijo v pepel

Sem proti vojni. Ni pomembno, kje na svetu izbruhne ta požar. Kjer koli je vojna, ljudje gorijo, domovi, sanje in prihodnost pa se spremenijo v pepel. Nasprotujem politični veri. Nasprotujem vladi, ki vero spreminja v orodje oblasti. Ni pomembno, ali se imenuje Islamska republika ali katerikoli režim v Afganistanu, Iraku, Izraelu, Vatikanu ali Iranu, ki vlada nad usodami ljudi na podlagi vere. Ko vera postane orodje vladanja, pokvari tako vero kot človeštvo, so besede Golšan Fati, mlade iranske pisateljice, aktivistke in pravnice iz Teherana. Pred leti je obiskala Slovenijo, ki je ni pozabila. Dovolila nam je, da prevedemo nekaj njenih misli in jih objavimo na našem portalu.

Česa nam o vojni z Iranom niso povedali

Česa nam o vojni z Iranom niso povedali

Koliko balističnih raket ima Iran, kako dolgo lahko še traja vojna v Perzijskem zalivu, ki je očitno le nadaljevanje lanskoletne junijske 12-dnevne, v kateri sta Izrael in Združene države domnevno uničila iranske jedrske zmogljivosti? Očitno nista dobro opravila svojega dela, če naj bi imel režim v Teheranu, ki v teh dneh dobiva nov, menda še radikalnejši obraz vrhovnega vodje, zdaj na voljo dovolj materiala za 10 atomskih bomb. Odgovor se spremeni le v primeru, če je dejanski cilj napada na Iran padec režima in njegova zamenjava. V tem primeru nas čaka še precej presenečenj.

Vojna, ki je Iran ne more dobiti

Vojna, ki je Iran ne more dobiti

V soboto zjutraj je nekje v Iranu potekal sestanek najvišjih funkcionarjev teheranskega režima. Izraelski Mosad je sicer poznal natančen čas, lokacijo pa le približno. Če bi izraelske rakete zadele cilj, bi z enim samim zamahom odsekali vse ali vsaj večino glav, ki upravljajo z nekdanjo Perzijo. Iranska oblast je resda preživela prvi dan vojne, vendar je izgubila vse zaveznike. Izrazi solidarnosti z iranskim ljudstvom, ki prihajajo od vsepovsod, tudi iz Slovenije, nimajo nič skupnega s podporo režimu. Ajatole so trenutno najbolj osovraženi ljudje na planetu. In tudi osamljeni, saj so jih na cedilu pustili vsi, ki so jih lahko. Iran je vojno že izgubil.

Volitve 2026: Rekordne izgube v državnem zdravstvu

Volitve 2026: Rekordne izgube v državnem zdravstvu

Tri tedne pred volitvami začenjamo s serijo kratkih, a enostavnih objav najbolj kritičnih področij, s katerim se bo morala soočiti prihodnja slovenska vlada. Na prvo mesto smo postavili t.i. javno zdravstvo, kjer niti tako opevana reforma ni uspela zmanjšati rekordnih izgub. Ponovno je na vrhu ljubljanski klinični center. Institucija, o kateri je naš medij od leta 2015 objavil nešteto prispevkov, v katerih smo razkrivali najhujše anomalije, afere in škandale. Spremenilo se ni (skoraj nič). Psi lajajo, zdravniško-dobaviteljska karavana gre dalje …