Popravek: Kdo so največji “profiterji” na področju duševnega zdravja

Avtor: | 3. junija, 2025

Ne drži trditev, da se “Polona Matjan pri zakonu o psihoterapiji pojavlja kot glavna lobistka nasprotnikov vladnega predloga”. Polona Matjan Štuhec nisem registrirana lobistka, pač pa sem se začela že leta 1991 ukvarjati s pripravo zakona o psihološki dejavnosti, ki je vseboval tudi psihoterapijo, leta 1995 pa je šel  v predal. Takrat je bilo zaradi tega možno napovedati sedanje stanje, pa sem dobila odgovor, da grozim. Kasneje sem pri pripravi zakona o psihoterapevtski dejavnosti na strani specialistov Zbornice kliničnih psihologov in Združenja psihoterapevtov Slovenije vedno sodelovala in še vedno sodelujem.

Ne drži trditev, da “Polona Matjan ustreza izrazu ‘večživk'”. Zaradi zelo raznolike izobrazbe res delam marsikaj. Imam certifikat za psihoanalitično psihoterapijo od Združenja psihoterapevtov Slovenije in Evropske federacije psiholoških združenj, certifikat iz skupinske analize od Inštituta za skupinsko analizo Zagreb in London, potrdilo za supervizorko, učno analitičarko in učiteljico psihoterapije od Združenja psihoterapevtov Slovenije, doktorat znanosti s področja skupinske analize, 10 let sem bila tudi sodna izvedenka za področje klinične psihologije.

Inštitut za klinično psihologijo in psihoterapijo d.o.o. (IKPP) ima 1,72 koncesije za klinično psihologijo in zaposleni dve specialistki klinične psihologije, ena je specialistka za delo z otroki in mladostniki, druga z odraslimi. Vsaka dela 0,86 programa koncesije, kar pomeni, da si morata obe služiti kruh z dodatnimi samoplačniškimi storitvami, če želita imeta polno plačo. Tretja zaposlena je tajnica.

Avtor oziroma avtorji navedb v besedilu pred objavo niso preverili, saj z mano niso stopili v stik.

dr. Polona Matjan Štuhec

 

Ne drži trditev: »Lobistično družbo pa ji pogosto dela Sana Čoderl Dobnik, ki je poučevala na fakultetah, bila zaposlena kot sodna izvedenka, delala kliničnopsihološko prakso in tudi psihoterapije tako v javni kot zasebni praksi.”
Nisem registrirana lobistka, sem pa zakonita zastopnica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, ki je strokovno združenje in poklicna zbornica brez javnih pooblastil. V njej svoje delo opravljam pro bono že 18 let. V okviru zakonodajne ureditve psihoterapije sem predstavljala stališča stroke v javnem zdravstvu. Do leta 2020 sem bila 50-odstotno zaposlena kot asistentka za psihologijo na Oddelku za psihologijo Univerze v Ljubljani in 50-odstotno kot specialistka klinične psihologije v Psihiatrični bolnišnici Begunje. To je bila moja edina služba. Od leta 2020 naprej sem 100-odstotno zaposlena na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, torej v javnem zdravstvu, kjer v specialistični kliničnopsihološki ambulanti opravljam diagnostično in psihoterapevtsko delo, katerih plačnik je ZZZS. Druge službe v zdravstvu nimam in ne delam v nobeni zasebni ambulanti.

Od leta 2018 imam registriran popoldanski s.p. za dejavnost sodnega izvedenstva, izobraževanja in svetovanja. Gre za delo izven mojega rednega delovnega časa na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Sodnega izvedenstva ob zaposlitvi za reden delovni čas po aktualni zakonski ureditvi tudi ni mogoče opravljati na noben drug način. Opravljanje redne klinične prakse pa je za sodne izvedence obvezno, saj se s tem zagotavlja njihov kontinuiran strokovni razvoj.

Avtor oziroma avtorji navedb v besedilu pred objavo niso preverili, saj z mano niso stopili v  stik.

asist. dr. Sana Čoderl Dobnik, univ. dipl. psih. specialistka klinične psihologij

0 Komentarjev

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo
Kako daleč v Evropo lahko priletijo iranske rakete?

Kako daleč v Evropo lahko priletijo iranske rakete?

Po dveh predhodnih raketnih obstreljevanjih je tokratni spopad med Izraelom in Iranom že postal de facto vojna, zato je prvo vprašanje, ki si ga moramo zastaviti v Evropi, kdo bo v njej zmagal oziroma ali bi lahko Iran uresničil svoje grožnje in kakšno raketo poslal dlje od sredozemske obale. Kajti Islamska republika, kjer je na oblasti duhovščina, je znana kot najbolje založena država z balističnimi raketami na Bližnjem vzhodu. To pomeni, da ima v svoji orožarni ne le rakete kratkega, ampak tudi srednjega dosega, ki bi lahko teoretično priletele do 3.000 kilometrov daleč. To pa pomeni, da bi dosegle tudi večji del Evrope.

Zakaj je Izrael bombardiral Iran in česa neuvrščena Slovenija noče videti

Zakaj je Izrael bombardiral Iran in česa neuvrščena Slovenija noče videti

Izraelski preventivni napad na iranski jedrski program je pobotal slovensko predsednico in premierja, ki sta v skupni izjavi in pričakovano posredno obsodila izraelsko potezo. Neuvrščena zunanja politika, ki jo Slovenija vse bolj agresivno uveljavlja po letu 2022, v izraelskem napadu vidi predvsem grožnjo teokratskemu režimu v Teheranu, ki je glavni sponzor terorističnih skupin na Bližnjem vzhodu. Med drugim tudi Hamasa, ki ga slovenska diplomacija noče označiti za teroristično organizacijo. Za razliko od drugih zaveznikov v Evropski uniji in Natu namreč iranskega jedrskega programa ne vidi kot grožnje, ampak verjame, da gre v resnici za miroljubno rabo jedrske energije.

Kako na družbenih medijih manipulirajo z nami

Kako na družbenih medijih manipulirajo z nami

Za izdelavo lažnega novičarskega medija je danes potrebnih le nekaj dni in ker je umetna inteligenca vse močnejša in dostopnejša, je preplavljanje interneta s prepričljivimi, dobro napisanimi lažmi le še lažje. Zahod je v digitalni informacijski vojni z avtoritarnimi režimi, kot sta Rusija in Kitajska, in takšni režimi so danes v tej vojni uspešnejši. Rusija in Kitajska sta namreč več let spreminjali dezinformacije v enega osrednjih stebrov umetnosti vodenja države. Ne le, da ti režimi lažejo, temveč lažejo glasno, nenehno in na vseh razpoložljivih platformah. Rusija za državno propagando porabi skoraj 2 milijardi dolarjev na leto, kitajske medijske operacije pa so še bolj obsežne in netransparentne.

Vroče poletje: Ali bo koprski župan Aleš Bržan kmalu odstopil?

Vroče poletje: Ali bo koprski župan Aleš Bržan kmalu odstopil?

Koprski župan Aleš Bržan se je znašel pred realno nevarnostjo političnega zloma. Po izgubi nadzora nad mestno upravo in razpadu večine v mestnem svetu, nasedlih milijonskih investicijah in sumih koruptivnega financiranja kampanje naj bi po nekaterih informacijah celo razmišljal o odstopu. Koprska občina se po letih Bržanove vladavine, ki jo opozicija in del civilne družbe označujeta za avtokratsko in neučinkovito, tako sooča z resno možnostjo predčasnih volitev. Razmere so se še zaostrile zaradi njegovega dvigala na Markovec, za nameček pa je v torek popoldne zgorela znamenita sušilnica blata na Serminu, ki nikoli ni obratovala …

Exit po brexitu: Ali se Otok vrača nazaj v Evropo?

Exit po brexitu: Ali se Otok vrača nazaj v Evropo?

Zadnje mesece se pogosto srečujeta vrh Združenega Kraljestva in Evropske unije z namenom “resetiranja” odnosov, ki so se razdrli z referendumom o izstopu (Brexit) leta 2016. Najbolj aktualno srečanje se je zgodilo 19. maja v Londonu. Da si britanski premier Keir Starmer prizadeva popraviti odnos z EU, v današnjem negotovem času zagotovo spada med tiste pozitivne novice, ki obudijo upanje za prihodnost. Vsekakor je vzajemno sodelovanje stare celine in Otoka najboljši odgovor zunanjim nevarnostim, ki prežijo iz vseh smeri, še posebej v obliki Putina in njegovega ameriškega kolega Trumpa.

Kdo so največji “profiterji” na področju duševnega zdravja

Kdo so največji “profiterji” na področju duševnega zdravja

Vlada je v Državni zbor poslala predlog Zakona o psihoterapevtski dejavnosti, s katerim naj bi končno uredili to področje, kjer lahko danes deluje dobesedno vsak šarlatan brez ustreznih strokovnih kvalifikacij. Vendar se tisti lobiji, ki bi jim zakon ogrozil monopolni položaj in bogate zaslužke, silovito upirajo kakršnim koli spremembam, kaj šele zakonski ureditvi področja psihoterapije. V zadnjih mesecih in tednih so z vsemi močmi naskočili poslance in stranke, ki so v preteklosti pokazali največ “razumevanja” do anomalij v zdravstvu, zdravniško-dobaviteljske mafije in vplivnih lobijev, zaradi katerih se Slovenija že tri desetletja sooča s sistemsko korupcijo na tem področju. Ker gre za zakon, ki je nastal na Ministrstvu za zdravje, so tarča poslanci koalicijskih strank. In če je verjeti besedam Erika Breclja glede korupcije, potem je šibek člen koalicije zlasti stranka SD.

Mandarićevo dvigalo kot “predvolilno darilo” koprskemu županu Bržanu?

Mandarićevo dvigalo kot “predvolilno darilo” koprskemu županu Bržanu?

Največje mesto na slovenski Obali se ukvarja z zgodbo o dvigalu na Markovec, ki že zdaj presega okvir lokalnega infrastrukturnega projekta. “Bržanovo dvigalo” postaja zgodba o politično-poslovnih povezavah, ki vodijo do istih imen in istih vprašanj. Srbski poslovnež Milan Mandarić je bil s koprskim županom Bržanom namreč že povezan v preteklosti – in danes se ponovno pojavlja v zvezi z županovimi gradbenimi projekti. Anonimko, ki opozarja na sum koruptivnih poslov iz časa Bržanove kampanje, je župan sicer kategorično zavrnil, a ni je pojasnil. Se ponavlja stari vzorec: volitve, zemljišča, gradbeni projekti in izbrani “sponzorji”?

Bosanska kuhinja: Nova zavezništva in strah pred še eno vojno

Bosanska kuhinja: Nova zavezništva in strah pred še eno vojno

Bosna in Hercegovina je po zaslugi voditelja srbske entitete Milorada Dodika ponovno potencialno krizno žarišče. Federalno pravosodje je izdalo nalog za njegovo aretacijo, medtem pa so nekatere sosednje države dale vedeti, da proti Dodiku in njegovim oligarhom ne nameravajo uvesti nobenih sankcij. Prvi je bil madžarski premier Orban, pred nekaj dnevi pa je dal zelo pomenljivo izjavo tudi hrvaški premier Plenković. Zdi se, da komaj čakajo, da Bosna izdihne in se začne boj za zapuščino. Preseneča tudi stališče Slovenije, ki si očitno ne upa stopiti na prste Dodikovemu kapitalu sumljivega izvora. Po ameriških ocenah naj bi iz Republike Srbske v Slovenijo doslej “izvozili” že tri milijarde evrov kapitala. Imamo res opravka z organiziranim pranjem denarja?