Ob prebiranju vsakodnevnih člankov na temo zdravstva in nove zdravstvene zakonodaje je običajen državljan in zavarovanec precej zbegan. Beremo mnenja uglednih in manj uglednih strokovnjakov in si ob tudi diametralno nasprotnih stališčih kar težko oblikujemo lastno mnenje. Ali bodo napovedane spremembe na področju zdravstva omogočile izboljšanje razmer na najbolj kritičnih točkah, kot je dostop do osebnega zdravnika ali čakalne vrste? Kot zunanji opazovalci in koristniki zdravstvenih storitev težko presojamo, katera mnenja so prava, katera pa zavajajoča in posledica osebnih interesov ter raznih lobijev, kot poslušamo vsak dan.
Med različnimi temami na področju zdravstva, pa nova zakonodaja uvaja tudi zahtevo po tako imenovani “neprofitnosti” koncesionarjev. To pa je tema, ki posega tudi na ekonomsko področje in jo je zato mogoče pogledati tudi na kakšen drugačen način, tudi brez poznavanja podrobnosti delovanja zdravstva. Spremljamo namreč podatke, kako nekateri izvajalci zdravstvenih storitev tudi na osnovi koncesionarske dejavnosti, torej z opravljanjem zdravstvenih storitev, ki jih plačujemo iz javnih sredstev (iz naših prispevkov), ustvarjajo visoke dobičke. In kadar se ti dobički potem porabijo še za kake luksuzne potrebe izvajalcev, na primer gradnjo vile ali nakupa jahte, takšne informacije razumljivo sprožijo dodatno nezadovoljstvo zavarovancev. Zaradi teh razlogov so verjetno poslanci v novem Zakonu o zdravstveni dejavnosti izplačevanje takšnih dobičkov omejili.
Kot smo lahko brali, sta imela dva ključna ministra sicer zadržke do takšnih zakonskih rešitev, ker naj ne bi prinesla pričakovanih učinkov, a poslanci so v duhu omejevanja dobičkarstva, takšne rešitve vseeno potrdili.
Kljub razumljivim zadržkom do ustvarjanja in porabe dobička iz storitev plačanih z javnim denarjem pa poglejmo nekaj ekonomskih vidikov te omejitve na sicer hipotetičnih, a najbrž kar realnih primerih, kot jih lahko razumemo zunanji opazovalci.
Vzemimo dva izvajalca enakih zdravstvenih storitev. Te storitve med drugim opravljata tudi na osnovi pridobljene koncesije in plačila dobivata od Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), deloma pa opravljata tudi samoplačniške storitve. Oba opravita na leto enako število koncesijskih storitev, denimo 4.000 posegov, ki jih ZZZS plačuje po 100 evrov in tako realizirata 400.000 evrov letnih prihodkov iz javnih sredstev.
Pri tem pa prvi izvajalec izvaja storitve nekoliko bolj ležerno, mogoče ni dobro organiziran, kupuje predrage materiale ali na primer zelo dobro plačuje osebje in si izplačuje visoko plačo. Rezultati njegovega dela se zato kažejo v tem, da ima za opravljanje navedenih storitev tudi 400.000 evrov stroškov in dobička ne ustvarja. In takšen izvajalec zdravstvenih storitev na koncesijo pravzaprav izpolnjuje namen zakonodajalca, saj deluje praktično neprofitno in nove rešitve v zakonu ga ne bodo prizadele.
Drugi izvajalec pa ima zelo dobro organizirano dejavnost. Ambulanta dela vsak dan od 6.00 do 22.00, oprema je mogoče že amortizirana, zdravnik opravi štiri namesto tri posege na uro, medicinska sestra opravlja dvojne naloge. Zaradi večje angažiranosti so zaposleni solidno plačani, a izvajalec ima z istim obsegom opravljenih storitev vseeno le 300.000 evrov stroškov in izkazuje 100.000 evrov dobička na leto. Potem pa si ta dobiček celo izplača, plača 42 % davkov od dobička in dividend, za preostalih 58.000 evrov pa si družina glavnega zdravnika in lastnika ambulante privošči denimo sanjske počitnice. In to ljudem seveda ni sprejemljivo, saj mu to v bistvu plačajo zdravstveni zavarovanci z rednim vplačevanjem prispevkov, zanje pa po splošnem prepričanju dobijo le nezadovoljivo zdravstveno oskrbo.
Takšno ustvarjanje in predvsem porabo dobička naj bi novi zakon preprečil. Ta drugi izvajalec bo sedaj v dilemi, kaj narediti. Lahko na primer zaposli še eno osebo, da mu pomaga pri njegovem danes dokaj racionalnem opravljanju storitev. Tej osebi izplačuje 7.200 eveov mesečne bruto plače in neto prejemek te osebe po plačilu vseh davkov bo letno znašal blizu 50.000 evrov. Zaradi teh dodatnih 100.000 evrov letnih stroškov izvajanja dejavnosti potem tudi ta drugi izvajalec dobička ne bo imel več. Problem “bo rešen”, saj bo tudi njegova dejavnost postala neprofitabilna. Namesto dividend bodo iz zasebne družbe prejeli sicer približno 9.000 evrov manj neto prihodkov zaradi nekaj višje obdavčitve plač glede na obdavčitve prejemkov iz kapitala, a ta razlika ni tako visoka.
Takšen način oblikovanja neprofitne koncesijske dejavnosti je verjetno še najbolj čist, a izvajalci imajo tudi druge možnosti. Lahko določene zunanje storitve ali nakupe materiala plačajo več in si z dobaviteljem delita učinke ali da si celo iz opravljanja dejavnosti pokriva kake druge zasebne stroške. Vemo, da se to pogosto dogaja in da je takšnim potezam težko slediti in jih preganjati, a ker pomenijo načrtno izigravanje zakonodaje, bomo ostali samo pri dodatnih stroških dela, ki so vedno lahko opravičljivi.
Zagovorniki novih zakonskih rešitev celo odprto izjavljajo, da si zdravniki lahko namesto visokih dobičkov lahko izplačajo višje plače in problem bo rešen.
Težava, ki jo rešujemo z novo zakonodajo, torej ni v tem, da mogoče ZZZS plača preveč za opravljene storitve, temveč v tem, da nekateri izvajalci uspevajo iz teh prejetih 400.000 evrov prihodkov s svojim delom ustvarjati dobiček. ZZZS bo tudi po novem še vedno porabil enako obseg denarja, opravljenih storitev za zavarovance ne bo nič več, stroški za zdravstvo bodo enaki, a ta morebitni presežni zaslužek mora izvajalec porabiti z manj racionalnim opravljanjem storitev, da ne bo izkazoval dobička. Na ta način bomo problem profitabilnosti koncesijske dejavnosti torej rešili, seveda pa zato ne bo nič manj izdatkov v zdravstvu in nič več opravljenih storitev, kar je verjetno vseeno osnovni cilj predlaganih sprememb.
To je torej prvi korak glede sprememb v smer neprofitabilnosti opravljanja zdravstvene dejavnosti plačane iz javnih sredstev. A kot beremo, je zakonodajalec predvidel tudi možnost, da bi omenjeni drugi izvajalec vseeno še vedno izkazoval dobiček. Da mu zakon tega ne prepoveduje, a ustvarjen dobiček mora obvezno nameniti za izboljšanje kakovosti zdravstvenih storitev. Na primer za izobraževanje, investicije v prostore in opremo, nikakor pa ne za izplačilo dobička lastnikom podjetja.
Pri takšni opredelitvi porabe dobička pa se srečamo z naslednjo težavo, kako takšno pričakovanje realizirati, evidentirati in kontrolirati. Denimo, da ta drugi, bolj racionalni izvajalec zdravstvene storitve opravlja tudi samoplačniško dejavnost in tudi pri njej ustvari 100.000 evrov letnega dobička. Seveda morajo izvajalci ločeno voditi prihodke in stroške obeh dejavnosti, koncesijske in samoplačniške. A že pri delitvi celotnih stroškov za ene in druge storitve imajo izvajalci kar nekaj prostora in koncesijsko dejavnost obremenijo nekoliko bolj. Ne zato, ker bi želeli načrtno izigravati zakon, temveč je večino skupnih stroškov težko točno razdeliti in še težje kontrolirati, na točno katero opravljeno storitev se nanašajo. Koliko časa točno porabi sestra za eno ali drugo storitev, kako opredeliti čas sestre ko opravlja neke tretje naloge, točno kateri material smo porabili za posamezni opravljen poseg pri pacientu in podobno. Vsekakor je v tej delitvi stroškov in ugotavljanju profitabilnosti posameznih opravljenih storitev veliko odprtih dilem in izračun dobička po posamezni storitvi in dejavnosti je vedno predmet neke odločitve in kompromisa. Tudi vsi drugi podjetniki dobro vedo, kako težko je ugotavljati profitabilnost posameznih proizvodov, kadar imamo bolj kompleksno in prepleteno proizvodnjo oziroma dejavnost.
Vsekakor je ugotavljanje pravilnega dobička po dejavnostih dokaj kompleksen in tudi variabilen proces. S še večjo težavo pa se srečamo pri porabi tega presežnega denarja. Izkaz uspeha (izračun dobička) je seveda možen po dejavnostih, tudi posameznih storitvah, ko pa je enkrat ta dobiček ustvarjen in se odrazi v presežnem denarju na računu podjetja, pa nimamo več povezave porabe tega denarja z viri ,na osnovi katerih je bil ustvarjen. Podjetnik bo mogoče denar porabil za odplačilo posojila za nakup opreme ali prostorov v preteklosti, mogoče bo del denarja dal na depozit za kak večji nakup opreme čez dve, tri leta, mogoče se bo odločil za nakup prostorov, ki jih ima danes v najemu, del dobička pa si bo tudi izplačal. A kateri del skupnega dobička in celotnega denarnega toka, ki ga je ustvaril z obema dejavnostma, bo namenil za en ali drug namen v okviru sprememb premoženja, pa temu preprosto ni možno slediti. Izvajalec lahko reče, da si je izplačal dividende iz samoplačniških zaslužkov, dobiček iz koncesijske dejavnosti pa bo namenil za razvoj celotne dejavnosti in temu ne moremo oporekati, niti kontrolirati.
Vsak podjetnik ve, da potem ko je enkrat dobiček povečan še za obračunano amortizacijo (denarni tok) ustvarjen, njegova poraba ni več vezana na vir ustvarjanja, temveč ga lahko spremlja samo še na nivoju družbe kot celote ter razporeja za različne namene. V Krki ustvarijo nekaj sto milijonov prostega denarnega toka, od tega nekaj z zdravili A, B ali C, nekaj v Sloveniji, nekaj v tujini. Skupaj ustvarjeni denar pa potem namenijo za nove naložbe, odplačila posojil, izplačilo dividend in ta izplačila niso nikoli povezana z virom, kje je bil ta denar zaslužen.
Ali če gremo na družinski nivo. Če imata mož in žena en račun in vsi prilivi pridejo nanj, preprosto ni možno opredeliti, čigavih je bilo sto evrov, ki sta jih iz tega skupnega računa porabila v trgovini. Niti se s tem ne ukvarjata, ker je to pač skupaj ustvarjen denar.
In enako velja za prosta denarna sredstva iz dejavnosti omenjenega drugega izvajalca, kateremu je ostalo konec leta 200.000 evrov. To je skupaj ustvarjeni denar družbe in porabe ne moremo pripisati eni dejavnosti. Če pa bo zakonodajalec to zahteval in uvedel neke evidence, pa bo izvajalec vedno lahko trdil, da je izplačilo dividend iz samoplačniške dejavnosti, ostala poraba pa iz koncesijske in namen zakonodajalca bo dosežen.
Na žalost pa bomo za opravljene storitve še vedno plačali enak znesek 400.000 evrov vsakemu izvajalcu, število opravljenih storitev bo še vedno enako in naša dostopnost do zdravstvenih storitev zaradi tega ne bo nič večja. Mogoče celo manjša, če bo drugi izvajalec problem profita reševal na drug način, z manj opravljenimi storitvami. Res pa dobička vsaj v takšnih primerih ne bo več ali pa bo “pravilno”, družbeno koristno porabljen. In prepričani bomo, da smo vsaj en problem rešili.
Navedene ocene veljajo seveda za manjše koncesionarje, ki imajo več možnosti prilagajanja poslovanja. V precej težjem položaju pa bodo verjetno velike zasebne zdravstvene ustanove, ki danes ustvarjajo milijonske dobičke, jih vlagajo v širitev, a deloma tudi izplačujejo. Poglejmo primer večjega dializnega centra v Sloveniji v tuji lasti s prihodki okoli 15 milijonov evrov, pretežno iz javnih sredstev. V poslovanju realizirajo okoli 10-odstotno dobičkonosnost in zadnja leta so vse prilive porabili za vračilo najetih posojil za izgradnjo centrov. V Slovenijo so vložili sredstva v to dejavnost najbrž z namenom ustvarjanja donosov in zaslužkov. Kako bodo takšne družbe nadaljevale poslovanje v spremenjenih pogojih in ob uvedenih omejitvah, bo vsekakor zanimivo spremljati. Upravičen je dvom, da se bodo v Sloveniji sedaj ukvarjali z dobrodelno dejavnostjo.
Državno zdravstvo in državno zdravstveno zavarovalništvo si po socialistični doktrini lažne enakosti ne prizadevata za dobiček in pozitivno finančno poslovanje,
zaradi česar ne-odgovorno in skrajno ohlapno organizirano zapravlja in zlorablja prostorske, tehnične in kadrovske “javne” zdravstvene zmogljivosti,
zaradi katerih je dostopnost državnega /javnega zdravstva za obvezne zavarovance monopolne državne ZZZS vse bolj oddaljena,
čakalne vrste za zavarovance monopolne državne ZZZS pa so vse daljše
in je prisila za iskanje nujnih zdravstvenih storitev na alternativnem in vse bolj živahnem zasebnem tržišču zdravstvenih uslug – samoplačniško – vse nujnejša in vse hujša.
Ideološkim zaslepljencem in zasvojencem nazadnjaškega komunističnega državnega egalitarnega zdravstva in monopolnega državnega zdravstvenega zavarovalništva (“golobnjak svobode, SD, Levica, Glas ljudstva)
je z najnovejšim ustavno in demokratično spornim “reformnim” zakonom o zdravstveni dejavnosti uspelo”:
– le še dodatno osiromašiti mrežo državnega/javnega zdravstva;
– le še dodatno podaljšati brezupne čakalne vrste in dodatno onemogočiti dostopnost zavarovancev državne ZZZS do pravočasnih in kakovostnih storitev mreže državnega/javnega zdravstva;
– le še dodatno prisiliti številne čakajoče zavarovance državne ZZZS, da si v skrbi za lastno zdravje in preživetje samoplačniško iščejo nujno in kakovostno zdravstveno pomoč v pospešeno razvijajočem se in življenjsko odrešilnem zasebnem zdravstvu;
– le še dodatno odvrniti pozornost državljanov, davkoplačevalcev, volivcev in obveznih zavarovancev državne ZZZS
vstran od pogubnega državno-zdravstvenega sistema,
ki prezira vlogi pacienta/zavarovanca monopolne državne zavarovalnice in edinega poklicanega ter pristojnega kompetentnega zdravstvenega osebja,
da bi z državno ideološko, politično in zakonsko prisilo čim dlje časa
ohranil in ubranil ne-konkurenčno monopolno državno zdravstvo in zavarovalništvo
kot nenehno lovišče in pogubno močvirje profitoljubnih parcialnih političnih in kriminalnih interesov, sistemske korupcije, sistemskega političnega nepotizma in političnega klientelizma.
Citiral bom izsek iz Financ…
(Plače v javnem sektorju eksplodirale in se višajo trikrat hitreje kot v zasebnem
V Sloveniji je bila služba v javnem sektorju vedno mitološka. Slovenec si tam nekje od leta 1945 ne želi biti poslovnež ali obratovodja v kakšni dobri gospodarski družbi, ampak delavec v javnem sektorju, skrit v kakšni pisarni upravne enote, občine ali ministrstva, kjer šefi sploh ne vedo, da njegovo delovno mesto obstaja. Časnik Finance kaže, da bo v prihodnosti služba v javni upravi še bolj čislana. Plače so namreč eksplodirale.
Kot poročajo Finance, je bila lani do oktobra v gospodarstvu realna rast povprečne mesečne bruto plače precej večja kot v javnem sektorju, nato pa so se stvari povsem spremenile: od decembra naprej so plače v javnem sektorju eksplodirale.)
***
Če na dobiček gledajo v socializmu ali pod Golobnjakom ni nobene razlike. V pravem kapitalizmu ima javni sektor vedno nižje plače za 5 % kot v realnem/privatnem sektorju. To ne pomeni, da si vodilni delavci v javnem sektorju ne zaslužijo dostojnih plač – pomeni samo to, da si vzamejo toliko kot vladi, levi seveda odgovarja, da ne izgubijo svojih volivk in volivcev.
Podobno je s 1. majem, ki se je spremenil v parodijo tega za kar so se borili delavci.
Slovenija ima ali naj bi imela zdravstveni sistem, ki naj bi temeljil na Bismarckovem modelu, ki ga Gemini predstavi takole:
“Bistvo Bismarckovega zdravstvenega modela, ki ga je v Nemčiji uvedel kancler Otto von Bismarck v 19. stoletju, je v naslednjih ključnih značilnostih:
Obvezno socialno zdravstveno zavarovanje:
Temelj modela je obvezno zavarovanje za večino prebivalstva, zlasti za zaposlene in njihove družinske člane.
Financiranje s prispevki:
Sistem se financira predvsem s prispevki delodajalcev in delojemalcev, ki se običajno določijo kot odstotek plače.
Solidarnost:
Načelo solidarnosti je ključno. Višji dohodki prispevajo več, vendar imajo vsi zavarovanci enak dostop do zdravstvenih storitev, ne glede na višino prispevkov ali zdravstveno stanje.
Samoupravne zavarovalnice (zdravstvene blagajne):
Izvajanje zavarovanja poteka preko različnih, večinoma neprofitnih zavarovalnic (zdravstvenih blagajn), ki so samoupravne in jih upravljajo predstavniki delojemalcev in delodajalcev.
Zasebni izvajalci zdravstvenih storitev:
Zdravstvene storitve večinoma zagotavljajo zasebni zdravniki, specialisti in bolnišnice, ki imajo pogodbe z zdravstvenimi blagajnami.
Državna regulacija:
Država ima vlogo pri regulaciji sistema, določanju okvira delovanja zavarovalnic in zagotavljanju splošnega dostopa do zdravstvenega varstva. Vendar pa ima manj neposrednega vpliva na izvajanje in cene kot v Beveridgeovem modelu.
Na kratko, bistvo Bismarckovega modela je v obveznem, s prispevki financiranem sistemu zdravstvenega zavarovanja, ki temelji na načelu solidarnosti in ga izvajajo samoupravne zavarovalnice, pri čemer zdravstvene storitve večinoma zagotavljajo zasebni izvajalci pod državnim nadzorom.
Ta model zagotavlja širok dostop do zdravstvenega varstva in finančno stabilnost sistema preko obveznih prispevkov.”
Beveridgov zdravstveni model pa Gemini predstavi takole:
“Beveridgev model zdravstva, poimenovan po Williamu Beveridgeu, ki je leta 1948 zasnoval britanski Nacionalni zdravstveni sistem (NHS), se osredotoča na naslednje ključne značilnosti:
Javno financiranje: Zdravstveno varstvo se financira pretežno iz splošnih davkov. Običajno ni ali pa so zelo nizki neposredni stroški za pacienta ob koriščenju storitev.
Država kot plačnik: Glavni plačnik zdravstvenih storitev je država. To omogoča večji nadzor nad stroški.
Javna zagotovitev storitev: Mnoge bolnišnice in klinike so v lasti države in jih država upravlja.
Zaposleni v javnem sektorju: Mnogi zdravstveni delavci, vključno z zdravniki, so zaposleni v javnem sektorju. Vendar pa lahko obstajajo tudi zasebni izvajalci, ki jih financira država.
Univerzalno kritje: Cilj je zagotoviti univerzalno zdravstveno zavarovanje vsem državljanom kot pravico, ne glede na njihov dohodek ali socialni status.
Poudarek na enakopravnosti: Model poudarja enak dostop do zdravstvenega varstva za vse.
Enoplačevalski sistem: Država v bistvu deluje kot en sam plačnik, kar lahko vodi k nižjim administrativnim stroškom v primerjavi z večplačevalskimi sistemi.
V bistvu Beveridgev model obravnava zdravstveno varstvo kot javno službo, podobno policiji ali javnim knjižnicam, ki se financira iz davkov in je na voljo vsem državljanom brez neposrednih stroškov. Država ima osrednjo vlogo pri financiranju in zagotavljanju zdravstvenih storitev.
Države, ki v veliki meri sledijo Beveridgevemu modelu, vključujejo:
Združeno kraljestvo
Španija
Nova Zelandija
Kuba
Večina Skandinavije (npr. Švedska, Norveška, Danska, Finska, Islandija)
Italija
Portugalska
Irska
Pomembno je omeniti, da imajo mnoge države hibridne sisteme, ki vključujejo elemente različnih modelov. Vendar pa se te države na splošno štejejo za države, katerih zdravstveni sistemi se najbolj približujejo temeljnim načelom Beveridgevega modela.”
Slovenija v resnici nima niti Bismarckovega niti Beveridgovega modela zdravstvenega sistema. Ima zdravstveni sistem, ki ga obvladuje globoka država oziroma mafija kot vse drugo. Nobena vlada doslej ni znala, hotela ali mogla odstaviti zajedalsko globoko državo od zdravstvenega sistema, kjer se obračajo milijarde.
Govoriti o neprofitnosti je neumenost. V zdravstvu pa še posbej,ko mešano državni in privatni denar.
Vsaka dejavnost mora biti profitna, da bo razumljivo, izvajamo jo zato,ker se splača.
Kar se ne splača ne počnemo. počnemo vse z nekim namenom.
Le Sizif je valil veliko skalo,pa se mu je vedno zvalila nazaj. Pa še to je počel zaradi kazni.
Kako je mogoče, da Bine Kordež resno proučuje profitnost,kot družbeno kategorijo?Aksijom ekonomije je namreč profit,
Vsaka dejavnost, ki ne izkazuje profita propade.
Tudi v zdravstvu je profit nujen.
V Sloveniji javno zdravstv skrbi, da nima profita, da ima izgubo.Že davno bi ga hudič vzel, pa ga rešuje proračunska kasa, ki ga rešuje s tem, da prerazporeja denar. S tem daje potuho, ki skrbi za to, da je zdravstvo v vse težjem položaju in troši več kot proizvede.
Povsem lažno pa je, da zdravstvo posluje z javnim denarjem, Zdravstvo posluje z denarjem, ki ga na osnovi obveznosti v obliki davkov in prispevakom prispevamo državljani sami. To je naš denar. Žal pa o njem ne moremo in ne smamo odločati.
Celo ekonomist Bine Koredež nas poučuje, da je to javni denar in nam prikazuje iluzijo,kako ga je potrebno trošiti.
Država, ki se vara z ideološkimi konstrukti in se ubada z nedopustnimi dobički v zdravstvu, je zblojena in ni dojela, da je s komunizmom konec vse pd padca Berlinskega zidu.
V svobodi naj vsak počne to,kar najboljše in najučinkovitejše zna.S tem naj bogati. Bolj ko bodo ljude je bogati, boj bo srečna držba.
Seveda denar ni vse, vednar bogati vsaj lačni niso, lačni pa so sinonim revščino.
Bogati in prebogati pa so tako in tako progresivno obdavčeni.
Če recimo vrhunski zdravnik zasluži milijon, ga država tako in tako obdavči in plača mnogokrat več davka, kot revež, ki se prebija iz dnava v dan.
In vprašati moramo, tudi Kordeža, kdo daje družbi več, vrhunski zdravnik, ali revež?
Popolnoma zgrešena filozofija je, če gradimo na družbi revežev.
Po razpadu nekdanjega realsocialističnega sistema se je naše zdravstvo znašlo brez vizije v vsestranski krizi idej in vrednot. Sistem že 35 let postopno razpada, njegovi akterji pa iščejo načine predvsem lastnega preživetja brez ozira na delovanje sistema.
Nekateri zdravniki so se podali na pot reševanja svoje eksistence po podjetniških profitnih načelih, drugi so našli svojo nišo v zlorabljanju zdravstvenega denarja, večina pa vztraja na potapljajoči se ladji v upanju, da bo kapitanu le uspelo pripeljati pogrezajočo se ladjo v varen pristan, kjer jo bodo popravili in usposobili za nadaljnjo plovbo. Žal zaenkrat nič ne kaže, da bo temu tako.
Vlada ne ve ne kod ne kam, vplivni posamezniki v zdravstvu in zdravstveni zavarovalnici pa imajo svoje agende, ki ne prispevajo k učinkovitemu delovanju zdravstvenega sistema.
Se bo našel kdo, ki bo presekal zdravstveni gordijski vozel?
Ves dobičrk mora biti v zdravstvu ne pa na akterjih zasebnih računo. V tej državi je nekaj hudo narobe že 30 let, vedno se kregajo za podobne stvari. Najbolje bi bilo dodatno zdravstveno zavarovanje ukiniti, ker ta denar zmeraj konča na drugih transferjih, samo tam ne za kar je namenjeno.
Samo še to kar sem prej pozabil. Ptič je po vseh aferah, “reformah” sploh zdravstveni splezal nazaj proti vrhu jamborja. In se mu nasmiha celo še en mandat, če verjamemo anketam. Seveda ne s takšno večino, pa vendarle. Čakajoč Godota, odnosno čakajoč na Urgenci baje celo 48 ur, oziroma vsevprek po hodniku, kakor je bilo objavljeno na nekem portalu, pa ne bom delal reklame. Zatorej bumbarji kar naj čakajo Godota v tej obliki, ker nima časa za Vladimirje in Estragone, pa ne mislim dobesedno, ker sta bila potepuha, brezdomca. Seveda v metafizičnem pomenu besede, pa vendar. Seveda nihče ne bo rešil problema v enem dnevu, vsaj nekaj pa se da spremeniti v tem pogledu. Ker jih-nas veliko nima osebnega zdravnika je pač Urgenca, kjer lahko, no ja. karkoli že. Godot pa medtem, bog si ga vedi lagodno preživlja prvomajske praznike, ki so, odnosno so bili praznik delavskega razreda, dandanes pa prazniki ob kresovanjih, kjer bodo množice delovnih ljudi “praznovale” ob večina pogrošnih hrvaških zabavljačih ter naših “estradnikov”, še bolj pogrošnih. Najbolje, da še na Urgenco pripeljejo kakšnega, da bo zabaval paciente in to mnoge, ki se jim gre za preživetje. Za kozlat, se opravičujem, vendar je takšno žalostno stanje na splošno sploh pa v zdravstvu. Delavski razred pa pa na razne rožnike in poslušati levičarske kapitalistične nakladače, kako bi podili kapitaliste v morje. Ni kaj hinavščina nad hinavščinami. Pa veselo praznovanje vsem 1. maja praznika “delavcev”.
Koristno je prebrati knjigo “Why Nations fail” avtorjev Acemoglu in Robinson; predvsem bi Golobu koristila, ceprav je najbrz prevec nadut, da bi jo prebral.
Zanimivo. Niti enkrat (ne v članku ne v komentarjih) ni omenjen Dušan Keber, ki je dejansko glavni ščuvalec v gonji proti dobičku v zdravstvu. Tega bandita bi bilo treba preseliti na kak samotni otok, pa naj se tam gre svoj socializem. Če lahko z dobičkom razpolagajo zavarovalničarji, apotekarji, pa tudi odvetniki, notarji, avtomehaniki in drugi, ni logike, da ne bi smeli tudi vlagatelji v zdravstvo.
Ni pravo vprasanje ali naj bi zdravniki imeli pravico do razpolaganja do dobicka, ki so ga sami ustvarili.
Druzba je mocno zainteresirana, da zdravstvo zadovoljivo deluje, drugo je v bistvu ne briga (ce namenoma ignoriram tradicionalno fousarijo). Zdravstvo, kot vsak drug sistem je treba osvoboditi, da se bo razvilo v potreben obseg in kvaliteto. Cimbolj se ga regulira in omejuje, tem slabse je. Zato je taka debata o pravici do dobicka enostavno smesna.
Ni smešna, prej žalostna.
Na bruhanje mi gre, ko pomislim, da podjetja v DRŽAVNI lasti debelo “kujejo dobičke” (priljubljena fraza rdečkarjev) pri trgovanju z elektriko in jih tudi veselo delijo, medtem ko zdravstvene ustanove ne smejo o tem niti pomisliti. Ker je zdravje menda javno dobro, elektrika pa ni??
Če drži dejstvo, da gre v Sloveniji za zdravstvo na leto okrog pet milijard evrov se vsem svetijo oči, kot žarometi. Odnosno vsem, ki majo takšen ali drugačen interes. Seveda so v prvi vrsti dobavitelji. In zdravstvo preplačuje aparature, zdravila in še množico stvari. Mogoče bolj skrito očem, vendar se koncu dobaviteljski mafiji pozna.
Recimo dopustovanje golobčkov v Karigadorju. Na prvi pogled nič posebnega, pač posoja prijatelju apartma. Ampak bode v oči dejstvo, da je bil g. ta pa ta imenovan v nadzorni svet dveh bolnišnic ravno v tem času. Mladinec je potlej razlagal, kaj tistemu g. pomeni nekaj deset evrov sejnine. Sveta preproščina, kdor temu verjame. Nečak g. S. pa je dobil nadzor nad dobavljanjem sredstev okrog 40000000 za to bolnišnico. Naj verjame temu kdor more. Vendar je tega še ogromno, ker znajo mojstri zakrinkati in je to samo en primer ob mnogih. Tudi prav, vendar niso krivi samo dobavitelji, temveč sistem, ki to dovoljuje. Seveda se vsi izgovarjajo na majhen trg. Aja, potlej bi vsi izdelki narejeni v tujini trikrat dražji, kakor drugje. Če kdo razloži takšno bedarijo in temu naredi konec bo ali junak ali pa bedak, odnosno mu bo mafija dobila kakšno napako ter ga izsiljevala ali pa, no ja, o tem pa ne bi.
Slovenijo kot državo torej na vsakega prebivalca stane okrog 2500 evrov na leto, seveda so všteti vsi, tudi tisti, ki ne vplačujejo ter študentje, dijaki osnovnošolci itd. A je to slučajno majhen denar. Kakorkoli si že mislimo o g. Binetu, ki se je v preteklosti sam zapledel v mrežo in tudi plačal, kar za mnoge, mnoge ne velja, pa je tokrat kar zadel žebljico na glavico ali obratno. Seveda se vsi ne strinjajo, ampak sto ljudi sto čudi. Saj tista stara o oslu, možaku in fantu še kako velja. Nikomur nikdar ne ugodiš. Pa saj ni smisel v tem, samo gospodarja potrebujemo, ki bo odščipnil kos torte, če si bo seveda upal, ker judežev poljub še kako velja, mar ne.
Dobaviteljska mafija izgine v trenutku, ko bo postalo zdravstvo privatno. Ker noben privatnik ne bo kupoval pri posredniku.
Iz te moke ne bo kruha. To ni nobena reforma ali doprinos za boljše pogoje. Ali sploh veste koliko denarja je SDS oddtujila od zdravstva 170m.in njihov odgovor je bil da trenutno ne rabijo teh sredstev, sedaj bi morali v zdravstvo vložiti 2 mrd € da bi sploh kaj lahko napredovali. Pa specialiste plačati po učinku, ne pa da naredi eno operacijo na 3 dni, pri zasebniku pa 2 na dan. Popolna rekonstrukcija zdravstva, pa da za napake gre sedet ali pa se mu odvzame licenca, saj ga zavezuje etika vendar se jo nihče ne drži.
Ali drugace: ce so slovenske resitve drugacne kot v drugih drzavah, gre z veliko verjetnostjo za se eno napako.
Ne gre za napako, ampak za banditizem.
Brskam po pisanjih dr. Žige Turka in naletim na tale podnaslov: “Prepoved, da bi koncesionarji imeli dobiček, z brutalno jasnostjo demonstrira socialistično zahojenost koalicije”
Bineta je srečala pamet.
pozabil,je da je sam pred leti CELO ZAGOVARJAL SVOJO TEZO,DA BO Z DOBICKI MERKURJA LE TEGA DUDI KUPIL.
Vsi vemo,kako se je končalo.
Slovenijo,lahko pred že dolgoletno stagnacijo RESI SAMOMRKAIC IN PODOBNI ekonomisti in ne Bine ,ki je bil še nedavno svetovalec Levice.
Ob zdravstvenem gordijskem vozlu (in ob drugih vprašanjih) se zasdtavlja vprašanje, ali smo Slovenci sploh državotvoren narod. Če pogledamo splošno politično in gospodarsko sliko v državi, postaja vse bolj jasno, da nam vajeti povsod drsijo iz rok. Nimamo delujoče demokracije, nimamo pravne države, nimamo svobodnega tržnega (kapitalističnega) sistema. Zato pa Imamo parazitsko mafijsko globoko državo, ki nas na vseh področjih vodi v postopen, a znaesljiv propad.
Vajeti? Mi? Ve se kdo ima vajeti v rokah in to zanesljivo nismo “mi”.
Očitno nimaš pojma, kaj pomeni demokracija. Če bi jo imeli, bi morali imeti vajeti v naših rokah MI, DEMOS. ljudstvo..
Problem ni samo mafija, problem so tudi glupi Butalci.
Poznam demokracijo, je pa res, da ne iz SLO; vi je pa se niste doziveli.
Ne pozabimo tega, kar je bistveno:
OD LEVIČARSKIH VLAD NE SMETE NIKOLI PRIČAKOVATI IZBOLJŠANJA RAZMER, KAJTI LEVIČARJI SO NAVAJENI, DA VSE UNIČIJO, LAHKO TUDI KOMPLETNO DRŽAVO!
@ren
Klanjam se vam. Še kar klobasate, ke v tri krasne in se sam sebi zdite velepomembni.
Kje delajo take ?🤔😱
“…a poslanci so v duhu omejevanja dobičkarstva, takšne rešitve vseeno potrdili.”
Čista ideologija. Komunistična. V takem režimu je dobiček prekletstvo. Ti grdi kapitalizem!
Seveda so koncesionarji (kapitalisti!) dobiček vlagali tudi v razširjanje in izboljšanje dejavnosti. In tako naprej…
“…ali bodo napovedane spremembe na področju zdravstva omogočile izboljšanje razmer na najbolj kritičnih točkah…”
Od levičarskih vlad ne smete nikoli pričakovati izboljšanja razmer, kajti levičarji so navajeni, da vse uničijo, tudi kompletno državo. To smo že doživeli. Zdaj se trudijo, da na istem ozemlju uničijo še Slovenijo.
Sicer pa se zaradi bližanja parlamentarnih volitev trudijo da za novega mandatarja umestijo orangutana (po pisanju premnogih, da bi volili tudi šimpanza, če bi ga ozadje ponudilo za “nov obraz”.)
Bine je povedal ,da smo balkanci,imamo nov zakon,ki omogogoča veliko obvodov,to je njegovo sporočilo. Navedel je cel kup kaj se bo dogajalo imeli pa bomo zakonodajo bla,bla,trla baba lan,
Čakalne vrste bodo pa še naprej večje.
Z vsem spoštovanjem do g. Bineta Kordeža se lahko z njim strinjam zgolj v tem, da se da ta zakon v zdravstvu tudi delno popraviti, a bistvo je drugje. Citiram izseka…
(Kako bi izgledala Slovenija, če bi izvedla Mrkaićeve reforme?
Tomaž Štih, na socialnem omrežju X bolj poznan kot Libertarec, je spomnil na grenko-sladko podrobnost iz zgodovine mlade slovenske države. Namreč pred natanko dvajsetimi leti je skupina ekonomistov pod vodstvom Miče Mrkaiča pripravila obsežen paket strukturnih reform, katerih cilj je bil iz Slovenije ustvariti drugo Švico. Na žalost je šla Slovenija od takrat v smer Venezuele namesto Švice. Za mnenje o obletnici smo povprašali ekonomista Štefana Šumaha.
Ključne predlagane reforme so bile takrat privatizacija državnih podjetij– popoln umik države iz gospodarstva, poenostavitev davčnega sistema z uvedbo enotne davčne stopnje (flat tax), kar bi spodbudilo gospodarsko rast in poenostavilo sistem, reforma trga dela: večja fleksibilnost trga dela, kar bi omogočilo lažje zaposlovanje in odpuščanje ter s tem povečalo konkurenčnost gospodarstva, zmanjšanje regulacije in birokracije, svobodnejšo gradnjo in svobodnejši vstop v poklice, reformo pokojninskega sistema z večjo vlogo zasebnih pokojninskih skladov, reformo zdravstvenega sistema s krepitvijo javnega in odpravljanjem državnih monopolov.)
(Kdo so bili Mladoekonomisti?
Mladoekonomisti so bila skupina ekonomsko liberalnih zagovornikov tega, kar bi danes poimenovali “neoliberalizem” – pod ideološkim vodstvom Mića Mrkaića so se zbrali Igor Masten, Aleš Ahčan in Jože P. Damjan – slednji je na koncu povsem zamenjal stran in postal zagovornik socializma in centralnoplanske ekonomije. Slovenski javnosti so postali znani pred državnozborskimi volitvami leta 2004. Zagovarjali so reforme, radikalno privatizacijo in liberalizacijo slovenskega gospodarstva.
Bili so antipol socialističnogradualistični politiki, ki jo je po nasvetu ekonomistov starejše generacije vodil Janez Drnovšek. Takrat jih je podpirala SDS Janeza Janše, Damijan in Masten sta postala člana strateškega sveta predsednika vlade za gospodarstvo, ki je zagovarjal uvedbo enotne davčne stopnje, a je bilo preveč znotrajkoalicijskih ovir – od socialistične stranke Desus do nekaterih ljudi znotraj NSI. Dokončno so se razšli leta 2006.) – nova24
***
O tem govorim ko primerjam stari kitajski partijski komunizem diktature – z modernim partijskim komunizmom diktature. V Sloveniji imamo samo levičarsko diktaturo levih strank in vlad – brez pravih kapitalsitično-tržnih metod v kapitalizmu. Sem pa sodi tudi zdravstvo, šolstvo, sodstvo itn.
P. S. G. Kordež se pač trudi pokrpati tisto kar se v Sloveniji morda še da. On je optimist – jaz pa kruti realist. Če imaš bazo iz t. i. negativne selekcije, ki jo postavljaš na vodilna delovna mesta/položaje – boš dobil temu ustrezne rezultate, ki bodo seveda kruto negativni. Lep dan.
Spet se kitiš s tujim perjem, Začneš s kritiko avtorja, kot da ti poznaš rešitev za naše zdravstvo, potem citati brez navednic in brez navedbe vira in na koncu en velik NIČ.
Drejč – obriši si peno iz ust, ker se boš zadavil od tvojih “resnic”! Si ekspert za napadanje komentatorjev na tem portalu, mene osebno pa še posebej.
Komentator@ex gump je napisal kruto resnico o g. Kordežu. Nekdo, ki je bil še ne veliko časa nazaj svetovalec Levice – ne more biti resen ekonomist. Si pač OPRANOGLAVEC, ki tega ne razume!! Pojdi nazaj v malo šolo in nadaljuj na naslednji stopnji, če ti bodo dovolili?
P. S. Jaz g. Kordeža nisem žalil, le povedal sem to kar je napisal tudi komentator @švejk, ki razume, da nekaj kar je pokvarjeno v Sloveniji – zelo težko popraviš.
Sploh ne veš, kaj pišeš. Kdaj je bil Kordež svetovalec levice?! Nikoli! Če bi bil levičar, ga ne bi zaprli. In tudi če bi bil, prostak in nevednež tvoje sorte mu ne seže do kolen. Ti si “strokovnjak” samo v bluzenju, plagiatorstvu in zmerjanju.
@drejč – primitivno nevzgojeno budalo. Bolj ko me boš napadal bolj te bom poniževal, ker si to zaslužiš!!
Nad tvoje komentarje se nikoli ne spravim – ti na moje pa vedno! Primitivec opranoglavi. Ali je bil g. Kordež pripravljen sodelovati z Levico sem prebral od komentatorja @ex gump. Če se je zlagal on sem se posredno tudi jaz, a krivdo pripiši njemu ne meni.
Pojdi k mamici in jo prosi, da ti odreže jezik, ker imaš predolgega! Pa še neumnosti ne boš več klatil na tem portalu. Levičarji in rusofili kakršen si ti so odraz nevednosti in neznanja v Sloveniji.
Ko bomo dobili desno vlado boš razumel o čem govorim. V tem trenutku si preneumen, da bi to dojel. Si pač nevzgojen opranoglavec.
S svojimi bedastimi komentarji in zmerjanjem ponižuješ samo sebe. Žal ti manjka nekaj kolesc v glavi, da bi to dojel.
@drejč – budalo primitivno zabito. Kako lahko komentiraš/se pogovarjaš z nekom, ki ima po tvojem nekaj kolesc manj. Ali uživaš v tem.
Si tako primitivno zabit, da se lahko pogovarjaš zgolj s sebi enakimi?! Peavijo, da norci spadajo skupaj, a jaz se nimam za norca, torej si norce poišči drugje.
P. S. Enkrat sem ti že obljubil, da ko te bom imel dovolj, te bom prijavil policiji, ker me nenehno nadleguješ, ker si bolestno obseden z mano! Če misliš, da se šalim si se prekleto zmotil! Ne bom ti dovolil, da se boš še nekaj časa izživljal nad mano.
Levičarskih pobalinov kakršen si ti se pa res ne bojim!! Če ti moji komentarji niso všeč – napiši svojega. Upam da to zmoreš. Napadati tuje komentarje je nekaj najlažjega.
Žal ti manjka nekaj kolesc v glavi, da bi to dojel. – Kot vidiš znam tudi tebe citirati.
Na vljuden komentar zliješ ploho žaljivk, potem mi groziš s policijo.
Očitno si predstavljaš, da je tebi dovoljeno vsako pobalinstvo?! Če ti človek vrne enako, pa bi rad kar s policijo to reševal. A misliš, da tvoje žalitve ne štejejo??
Ko sem prvič polemiziral s tabo, sem mislil, da imam opravka z razsodnim človekom, dobil pa sem golido gnojnice na glavo.
Poglej se v ogledalo. Kaj vse žaljivega si mi napisal. Vsak razsoden in omikan človek bi se tega globoko sramoval.
@drejč – lažnivec lažnivi! Ne delaj se neumnega bolj kot si v resnici. Mene napadaš osebno in ne citate, ki jih objavljam. Če ti moji citati niso všeč – napiši kaj ti ni v njih všeč in se ne sprenevedaj, da se OSEBNO ne spraviš name.
Osebno se spravljaš name – potem pa si užaljen, če ti vrnem z enako mero. Nauči se že enkrat kaj je vzrok in kaj posledica. Vzrok so tvoji nenehni napadi in to osebni na moje komentarje.
O kakšnem vljudnem komentarju govoriš?! Je vljudni komentar to, da mi sugeriraš, da nisem sposoben napisati nič svojega – samo kopirati znam?! Je to zate vljudni komentar?! Če ne razumeš pojma kaj je VLJUDNO si poišči Bonton za odrasle.
Lepo sem te opozoril, da bolj ko me boš OSEBNO napadal bolj ti bom to vračal.
OMIKAN ČLOVEK, KAR TO NISI JE DOKAZ, DA ME TAKOJ NENEHNO OSEBNO DISKVALIFICIRAŠ – in ne moje citate.
Pusti me pri miru, ker sem se na policiji že pozanimal kako lahko ukrepam proti tebi z ovadbo. Ne igraj se z mano in ne laži mi, da mi ponujaš vljudnostni komentar, ker to kar ti počneš je daleč od vljudnosti. Je osebni napad name!! Poduči se kaj je to – osebni napad name?
Mimogrede: Policija ukrepa v primerih, ko mora ukrepati po uradni dolžnosti. Če se človek čuti užaljen, mora prek odvstnika sprožiti zasebno tožbo. Ampak če si sam žalil, kot si to ti, nimaš več podlage za tožbo, ker si tudi sam storilec dejanja, ki se preganja na zasebno tožbo. To je tako, kot da bi tožil samega sebe. Razumi, če moreš.
Tvoji napadi name so seveda neosebni. Nekaj primerov tvojih napadov:
beri on 30. aprila, 2025 at 16:39
@drejč – primitivno nevzgojeno budalo. Bolj ko me boš napadal bolj te bom poniževal, ker si to zaslužiš!!
beri on 30. aprila, 2025 at 7:18
@drejč – saj sem ti že razložil, da si zabit kot zemlja.
beri on 30. aprila, 2025 at 8:11
@drejč – zabit si kot zemlja na kvadrat.
Takih in podobnih žaljivk si napsial desetine. Zaradi komentiranja vsebine tvojih komentarjev. Toda ti misliš, da je vsako nestrinjanje s stabo osebni napad.
Nesi tvoje žaljive zapise na moj račun na policijo in se samoprijavi.
Bom razmislil, če bom še repliciral na tvoje zapise. Ne zaradi tvojih groženj, ker si ti v tvojih replikah 100x bolj žaljiv do mene kot jaz do tebe, temveč zato, ker z nekom, ki ne prenese kritike in se spusti na najnižji možni nivo komuniciranja, pač nima smisla polemizirati. Pametnejši odneha, pravijo. Zaenkrat te imam dovolj.
@drejč – to je moj zadnji odgovor tebi – potem se vidiva na sodišču.
PRVI pričneš z osebnim napadom name, da nisem sposoben ničesar napisati, nato dodaš še moje citete, ki jih tako sovražiš.
To je podlo in pokvarjeno. Potem pa si užaljen, če ne izbiram sredstev, da ti vrnem z enakim način kot ti meni, saj z užitkom dodaš, citiram…
Ti si “strokovnjak” samo v bluzenju, plagiatorstvu in zmerjanju.
Si skrajno neolikan, nekultiviran in z noro opsesijo name osebno, da me ponižuješ ne glede na temo kakršno nam ponudi to Uredništvo.
CELO DIKTATOR MLINARČUK SE SPRAVI NA OSEBNI NIVO, ČE GA KDO KRITIZIRA – TI PA SE PRVO SPRAVIŠ NA OSEBNI NIVO NAME – NATO PA PRIČAKUJEŠ DA BOM TO VLJUDNO SPREJEL.
Ja, imaš prav policisti so me podučili, da moram na sodišče in to bom tudi naredil. Prej pa se nauči kaj je vzrok in kaj posledica. Ti si PRVI, ki me pričneš osebno napadati IN MOJE KOMENTARJE. RAJE SE ME IZOGIBAJ, KER SE BOVA PREJ ALI SLEJ VIDELA NA SODIŠČU.
Misliš, da bo sodišče presojalo samo moje komentarje? Ti si bil stokrat bolj žaljiv do mene kot jaz do tebe. Očitno misliš, da ti lahko žališ kolikor ti drago, če ti človek vrne milo za drago, potem si pa užaljen.
Ne bi ti niti repliciral, če ne bi bil tako žaljiv in nesramen. Sprva sem ti vljudno repliciral, ti si me začel pa žaliti.
Odslej zame ne obstajaš več, ker ni vredno polemizirati na takšnem pritlehnem nivoju.
Nasvidenje.
@drejč – lažeš na kvadrat, da ne omenjam kako skrajno pokvarjena oseba si. BRIGAJ SE ZASE! Samo to ti sporočam.
Žaljiv postanem tisti trenutek ko me pričneš žaliti in poniževati – ti prvi. Si pač nevzgojena in nekulturna oseba.
P. S. Z nobeno osebo na tem portalu nimam poroblemov – izključno s tabo! To pomeni, da si se OSEBNO spravil name. Lažnivci tega ne morejo sprejeti. To je tvoj problem.
Vse, kar pišeš, odraža tvoje zaničevanje in sovraštvo do mene in vse to so poleg tvojih zmerjanj elementi za tožbo.
Če boš ti mene tožil, si lahko 100% prepričan, da te bom tožil nazaj Argumentov imam več kot dovolj.
Zdaj me pa pusti pri miru, razen če se mi hočeš opravičiti za vse žalitve, ki si jih izrekel na moj račun. Jaz ti jih bom v tem primeru opravičil, sodišče ti jih ne bo.
@drejč – ti si resnično zrel za psihiatrijo. Edini na tem portalu me nenehno napadaš, sedaj pa si še želiš, da se za tvoje osebne napada name še opravičim?! Ti resnično nisi normalen!
Šele sedaj razumem tvojo bolestno opsesijo z mano. S tvojimi možgani je nekaj hudo narobe. Pojdi se zdravit in to čim prej!!
Vsak, ki replicira na kak tvoj komentar ad rem, je nemudoma napaden z vsemi topovi ad personam z vsakršnimi žaljivkami. Zato se te vsi izogibjo. Kot se te bom tudi jaz.
Kar zadeva psihiatrijo: hvala enako.
In potem bi me rad tožil ob vseh žalitvah, ki si jih izrekel na moj račun.
Moje iskreno sočutje, ker čutim, kako trpiš. Mislim, tvoj ego. Okleni se raje duše. Saj jo menda imaš. To je tihi glas vesti. Prisluhni raje svoji vesti, namesto egu, ki te vodi v napačno smer.
sedaj pa si še želiš, da se za tvoje osebne napada name še opravičim?!
***
Opravičiš se lahko za tvoje napade name. Za moje napade nate se zavedam, da sem se spustil na tvoj nivo. Dolgo časa ti nisem vračal z enakim, potem sem žal popustil. Napaka, ki je ne bom več ponovil ne s tabo ne s kom drugim. Bodi še tako žaljiv, me ne gane.
rejč – mogoče boš na dodišču dokazal, da si motena/neurovnavešena oseba, a dvomim, da ti bodo sodniki verjeli.
Vedno sem te pričel žaliti kot posledico na tvoje vzroke do mojih komentarjev, ki jih daješ v nič. Citiranih delov si seveda ne upaš komentirati, ker si zagrizeni levičar in rusofil.
Lahko bi tudi jaz naštel cel kup tvojih izpadov, ki so prvi, torej vzrok mojega osebnega poniževenaja s tvoje strani, a jih je preveč.
Začuden sem, da si užaljen ko mene popade jeza, ker se nenehno spravljaš na moje komentarje. Jezo – je potrebno izvreči iz sebe, da se je osvobodiš in to tudi počnem, a kot posledico in ne kot vzrok. Ti si tisti vzrok!
Na sodišču bom dokazal, kar je evidentno: da si na moje kritične komentarje ad rem odgovarjal z neverjetno žaljivmi replikami ad personam. In to še vedno počneš.
A slučajno misliš, da imaš imuniteto, da je tebi dovoljeno žaliti? Če bi me hotel uspešno tožiti, me sam ne bi smel žaliti. Ker si ti mene stokrat bolj žalil kot jaz tebe, ne boš ušel kazni.
Sicer pa vedi, da te bo morebitna tožba drago stala. Plačati boš moral sodno takso, odvetnika in sodne stroške, ker nimaš nobene šanse, da bi ušel brez kazni. Preveč si si dovolil, da bi to lahko sodišče spregledalo.
Poleg tebe so me podobno žalili tudi nekateri drugi. Ko sem jim vrnil, so nehali. Ti pa očitno misliš, da lahko žališ, če ti kdo vrne, pa tega nisi sposoben prenesti. Potem ne žali!
Če kuhaš zamere in groziš s sodiščem, najbolj obremenjuješ sebe. To je tako, kot če bi na hrbtu nosil nahrbtnik s kamenjem. Moder človek bo kamenje odvrgel. Ti pa kakor veš. Življenje je šola pravijo. Že da sva potrebovala to lekcijo. Sam sem se nekaj naučil, morda si se ali se boš tudi ti.
Ti tvoji Mrkaići in Štihi so pač zagovarjali čisti neoliberalizem, ki je seveda nesprejemljiv za našo družbo, ker jo vodi v razkroj, kar pa večini državljanom ni v interesu, zato je tudi Damijan spremenil mnenje, ko je ugotovil kam ta agenda vodi.
Saj imamo čisti mafiliberalizem. Res pa je, da nas vodi v razkroj.