Kaj vse so v črnobeli predstavi o TEŠ 6 slovenski javnosti zamolčali

Foto: Focus.si (Tanja Ristič)

Avtor: | 20. oktobra, 2024

Pisanje o kakršnemkoli pozitivnem vidiku delovanja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) je danes v Sloveniji skoraj samomor. Potem ko so vsa politika, mediji, stroka in splošna javnost prepričani, da je TEŠ največja korupcijska afera v državi in najbolj zgrešena investicija v naši zgodovini, prostora za kakšen dodaten pogled skorajda ni. A ker dogajanja v zvezi s TEŠ kot pri vsaki drugi zadevi vseeno nikoli niso samo črno-bela, bi vseeno navedli nekaj zanimivih številk o TEŠ, ki mogoče zainteresiranemu bralcu odpirajo še kako dodatno dimenzijo te naložbe. V tekstu so predstavljene predvsem javno dostopne in preverljive številke skupaj z opisom, medtem ko bi bil kak vsebinski komentar že nevaren …

Investicijski vložek v TEŠ

Začnimo torej s številko o investicijski vrednosti naložbe v šesti blok TEŠ, ki je znašala približno 1,4 milijarde evrov. Zaradi spornosti določenih postopkov pri naročanju tega objekta pri dobavitelju je ta kasneje priznal previsoko plačilo v višini dobrih 200 milijonov evrov in to menda tudi poravnal. A na drugi strani je bil za redno obratovanje naprave v zadnjih desetih letih dodatno vložen podoben znesek, tako da kot investicijski vložek še vedno upoštevamo omenjenih 1,4 milijarde evrov. Po prvotnem načrtu naj bi TEŠ obratoval vsaj kakih 20 let s 3,5 TWh letne proizvodnje električne energije, kar pomeni 27 evrov investicijskega vložka skupaj z obrestmi na proizvedeno megavatno uro. Po trenutnih načrtih naj bi poslovanje v nekaj naslednjih letih predčasno zaključili, kar glede na do sedaj in v bodoče proizvedeno elektriko pomeni skupne stroške investicije okoli 37 evrov/MWh.

Kot največji problem investicije v TEŠ se izpostavlja preplačanost naložbe in/ali izbira neustreznega proizvodnega agregata. Navaja se prevelika moč bloka (menda naj bi bil ustreznejši manjši) ali alternativno cenejša opcija obnove blokov 4 in 5. Na drugi strani pa imamo mnenja, da manjši blok ne bi dosegal takšnih karakteristik (tudi okoljskih), še bolj to velja za obnove starih naprav, ki objektivno ne morejo doseči 20-letnega obratovanja kot nova naprava. Manjši blok bi porabil manj premoga, ki naj bi ga sicer zmanjkalo, a seveda proizvedel tudi manj elektrike, vendar z relativno višjimi izpusti.

O teh alternativah se verjetno ne bomo poenotili, a če bi denimo sedanji blok zgradili 400 milijonov evrov ceneje, bi bil skupni strošek elektrike na potencialno proizvodnjo 20 evrov/MWh, torej 7 evrov/MWh cenejši. Če torej poskušamo oceniti morebitno preplačanost in napačne odločitve o gradnji TEŠ 6, je bil strošek vložka mogoče višji za kakih 10 evrov/MWh kot neka optimalna izbira – in to naj bi bila tista katastrofalna napaka slovenske države. Ideje, kako pa bi lahko za 1 ali 5 evrov/MWh (tudi takšne ocene beremo) zgradili drugačen blok TEŠ (ali drugo napravo, ki bi nam zadnjih deset let zagotovila tretjino električne energije), pa so popolnoma nerealne za vsakogar, ki nekoliko razume ekonomijo.

Za predstavo, kaj pomenijo te številke o investicijskih stroških TEŠ 6, navedimo na primer podatek, da je vložek v izgradnjo sončne elektrarne okoli 70 evrov na proizveden MWh v življenjski dobi panelov. Seveda brez stroškov same proizvodnje kot pri TEŠ, a s pomembno finančno podporo države oziroma vseh porabnikov električne energije v Sloveniji. Okvirni strošek investicijskega vložka v morebitno novo jedrsko elektrarno bo s podobnim financiranjem okoli 30 evrov/MWh, če upoštevamo 40-letno življenjsko dobo, a s tudi nižjimi stroški obratovanja.

Ob tem je zanimiv še podatek, da so Nemci v zadnjih dveh desetletjih v izgradnjo obnovljivih virov preračunano na število prebivalcev Slovenije investirali 15 milijard evrov (10-krat več kot naložba v TEŠ!). In rezultat? Pozimi, ko ni sonca, morajo skoraj polovico elektrike proizvesti iz premoga in plina. Izpuste CO2/MWh imajo kako tretjino višje od Slovenije in skoraj 10-krat višje kot Francija, ki se dvotretjinsko oskrbuje iz jedrskih elektrarn. Bogve, kako Nemci razumejo te ogromne stroške. Preteklo zimo so v Evropi kljub velikim vlaganjem v obnovljive vire energije (OVE) iz premoga proizvedli najmanj 200-krat več elektrike kot naš TEŠ, samo Nemčija in Poljska preko stokrat več.

Tekoči stroški obratovanja TEŠ

Drug ključen strošek proizvodnje elektrike v TEŠ so tekoči stroški obratovanja, torej stroški materiala in storitev ter plače vseh zaposlenih, vključenih v proces proizvodnje. Poleg okoli 1.500 zaposlenih v elektrarni in premogovniku je v vseh družbah, ki opravljajo razne storitve za delovanje elektrarne, zaposlenih še najmanj 500 ljudi ,katerih stroške plač smo prišteli k skupnim stroškom zaposlenih. Pri stroških ves čas poslušamo o ceni premoga, a ta podatek je v bistvu irelevanten.

Premogovnik in elektrarna sta neločljivo povezani družbi, TEŠ brez premogovnika ni, premogovnika pa ne brez TEŠ.

Zaradi tega je smiselno gledati samo skupne stroške celotnega proizvodnega procesa v obeh družbah, kar je tudi prikazano na sliki. Diskusija o ceni premoga je podobna, kot če bi se v pekarni ukvarjali s ceno testa, ki ga potem spečejo. Trudijo se pač za čim nižje skupne stroške in ne razpravljajo v neskončnost, po kakšni ceni si bodo interno prodajali testo, preden ga spečejo.

Povprečni skupni tekoči stroški obratovanja elektrarne so zadnjih 10 let znašali 47 evrov/MWh (po trenutnih cenah bi bilo to 55 evrov). Tu je potrebno izpostaviti dva vidika. Kot prvo, več kot polovico teh stroškov predstavljajo plače zaposlenih. Denar, ki ga država dobi nazaj preko potrošnje, polovica pa gre tako za plačilo davkov (povprečni mesečni strošek dela je bil lani preko 4.500 evrov na zaposlenega). Verjetno se zavedamo pomembne narodnogospodarske razlike, če gre za strošek plač potrošen v državi, ali za strošek nakupa panelov s plačilom Kitajcem. Še bolj pa velja, da bo morala država stroške plač in davkov v primeru ustavitve proizvodnje nadomestiti iz drugi virov. Te plače so za TEŠ sicer strošek, narodnogospodarsko pa pomenijo ustvarjeno dodano vrednost (BDP).

Drug vidik, ki je bolj zaskrbljujoč, pa je povečanje tega stroška zadnja tri leta. Pred časom so se ti stroški gibali na nivoju okoli 150 milijonov evrov letno, lani že preko 200 evroc in to ob 30 % nižji proizvodnji (!) Beremo celo načrte, kako bomo proizvodnjo elektrike še prepolovili, a število zaposlenih ohranili. Zaradi takšnih odločitev in trendov je skupni strošek na MWh že sedaj porastel za 80 % in v duhu racionalnosti poslovanja bi morali vseeno bolje nadzorovati obseg teh stroškov. Če imamo celo še več stroškov ob nižji proizvodnji, nam povečana proizvodnja v bistvu ne prinaša dodatnih stroškov. To je pomemben element v kalkulacijah mejnih stroškov proizvodnje elektrike v TEŠ in posledično pri odločitvah o nadaljnjem obratovanju TEŠ.

Emisijski kuponi

Najbolj specifičen pa je tretji strošek proizvodnje v TEŠ – in sicer nakup emisijskih kuponov, ki postajajo najtežje finančno breme za proizvodnjo elektrike v šoštanjski elektrarni. Plačevanje kuponov za obseg emisij CO2 je v bistvu taksa za izpuste, ki jo plačujejo onesnaževalci, nato pa se po dogovorjenem ključu razdeli med države. Zakaj višino takse Evropska unija ne določa z aktom (kot vse druge davščine), temveč je določanje njene višine prepustila trgu, nepredvidljivim gibanjem in tudi zaslužkom posrednikov, sicer ni razumljivo. Njihova cena se je v nekaj letih iz 10 evrov/MWh dvignila na okoli 70 evrov na proizvedeno megavatno uro elektrike (podatki po letih na sliki) in TEŠ je zanje lani plačal 200 milijonov evrov.

A tako visoke cene na drugi strani pomenijo tudi priliv v državo in sicer skoraj 200 milijonov evrov letno v Podnebni sklad, kjer se trudimo, kako ta denar porabiti za razne okoljsko prijazne naložbe (energetska sanacija stavb, subvencije brezemisijskim vozilom, subvencije obnovljivim virom energije in drugim štiridesetim vrstam podobnih vrst porabe). Tu je potrebno poudariti, da TEŠ neposredno ne plačuje v naš podnebni sklad in če bi TEŠ danes ustavili, bi ta sredstva do leta 2030 še vedno prejemali. Drži pa tudi, da ta sredstva prejemamo na osnovi določitve kvot na nivoju EU zaradi TEŠ-a in da jih v novi razdelitvi po zaprtju TEŠ ne bo več. Za TEŠ in proizvodnjo elektrike je dejanski strošek, a res je tudi, da posredno ta denar dobimo nazaj in s stališča države prav tako pomeni ustvarjeno dodano vrednost (višji BDP). Narodnogospodarsko plačevanje teh kuponov torej ni strošek in če v Podnebni sklad ne bi dobili teh prilivov, bi morala država zbrati denar za omenjene podpore iz drugih davčnih prilivov. Če torej problem gledamo s stališča države (in to je njena naloga), potem ima ta strošek prav tako precej drugačno dimenzijo kot na primer omenjeni nakup sončnih panelov iz tujine.

Skupni stroški in proizvodnja v TEŠ

Vse navedene tri skupine stroškov proizvodnje elektrike v TEŠ in same investicije lahko povzamemo kot:

* stroški vložka v izgradnjo bloka 6 TEŠ skupaj z obrestmi, ki jih ocenjujemo na okoli 30 evrov/MWh, če bi objekt deloval v pričakovanem obsegu, in dobi, od česar je mogoče kakih 10 evrov/MWh spornih (tista katastrofalna napaka z izgradnjo TEŠ),
* drugo so stroški obratovanja TEŠ skupaj z odkopom premoga, ki so se po današnjih cenah do sedaj v povprečju gibali okoli 55 evrov/MWh – trenutno pa se zaradi nižje proizvodnje in kljub temu celo še višjih stroških gibljejo okoli 75 evrov/MWh,
* od teh stroškov dobro polovico predstavljajo stroški vseh zaposlenih, vezanih na delovanje termoelektrarne, ki bodo še nekaj časa strošek, če TEŠ obratuje ali ne,
* nato pa imamo še stroške emisijskih kuponov v višini 75 evrov/MWh, ki so za TEŠ dejanski strošek, za Slovenijo pa niti ne, ker posredno dobivamo denar nazaj,
* seštevek vseh teh stroškov je danes tako okoli 180 evrov/MWh, od tega pa zaradi obratovanja nastaja pravzaprav samo okoli 40 evrov/MWh materialnih stroškov ter potencialni nakup emisijskih kuponov (75 evrov), ostale stroške pa imamo tudi, če TEŠ danes ustavimo.

To so zneski, preračunani na megavat električne energije, ki kažejo stroške proizvedene elektrike, ki jih imamo s to proizvodnjo, če TEŠ obratuje. V celotnem znesku pa imamo z obratovanjem TEŠ trenutno okoli 200 milijonov evrov tekočih stroškov letno, kot omenjeno pol za plače, druga polovica pa so stroški porabljenega materiala, ki so za več kot polovico večji kot še pred nekaj leti kljub tretjinskemu zmanjšanju proizvodnje. Začetni investicijski vložek v TEŠ pa je bil omenjenih 1,4 milijarde evrov.

K temu je potrebno dodati še podatke, da smo iz TEŠ v zadnjih desetih letih pridobili skoraj 30 % vse doma proizvedene električne energije, pri čemer je zelo pomembno, da TEŠ svojo proizvodnjo lahko prilagaja urnim in sezonskim potrebam. Za vlaganja v obnovljive vire energijo (OVE) smo istočasno uvedli posebni prispevek, ki ga plačujemo vsi porabniki elektrike in tega denarja smo do sedaj zbrali okoli 2 milijardi evrov ter ga namenili za podporo OVE. Tu ima največjo vlogo sončna energija in ta je v zadnjih desetih letih zagotovila 3 % celotne domače proizvodnje elektrike, lani že preko 8 %. Seveda je ta številka letno povprečje. Elektriko iz sončnih panelov proizvajamo pač samo takrat, ko je sonce in trenutno iz sonca v poletnih mesecih pridobimo že 16 % vse proizvodnje (samo podnevi), pozimi pa le 3 %. Potrebno elektriko izven tega obdobja zagotavljajo drugi agregati, tudi TEŠ in seveda tujina – najbrž tudi iz termoelektrarn na premog v Nemčiji ali Srbiji.

Je bila TEŠ res tako zgrešena naložba?

V luči teh številk poglejmo, kje se je odrazila ta “katastrofalna” investicijska odločitev za TEŠ. Proizvodnjo elektrike iz premoga v Šaleški dolini bi lahko opustili že pred desetimi leti. S tem bi domačo proizvodnjo znižali za 28 % in bili v povprečju 45 % odvisni od uvoza ključne dobrine za funkcioniranje države. Drugih virov elektrike v takšnem obsegu (vode, sonca, jedrske) v tem času ne bi mogli zagotoviti. V tem primeru bi izgubili tudi preko milijardo zaslužkov zaposlenih in preko milijardo sredstev v Podnebnem skladu. Še vedno pa bi nam ostali vsi stroški zapiranja rudnika in starih agregatov.

Kot opcija novogradnji se navaja obnova takratnih blokov 4 in 5, ki bi bila seveda precej cenejša, a obseg proizvodnje bi bil vsaj pol nižji (imeli bi 30 % uvozno odvisnost), prav tako čas obratovanja, pomembno slabši pa bi bil tudi izkoristek premoga in več izpustov.

Pa predpostavimo, da bi zgradili TEŠ 6 za 400 milijonov evrov ceneje (večje razlike so nerealne), kar bi znižalo proizvodno ceno elektrike iz TEŠ za slabo desetino. Je to tisti katastrofalni znesek, zaradi katerega je TEŠ vsak dan v vsakem komentarju o zgrešenih naložbah države?

Poleti 2022 v času najostrejše energetske krize je veliko slovenskih podjetij z lastnikom TEŠ, državno družbo HSE, podpisalo pogodbo o nakupu elektrike za dve ali tri leta tudi po 300 evrov/MWh in več (takšne so bile pač borzne cene so zagotavljali). Če bi tem kupcem prodajali elektriko iz TEŠ, bi ta kljub visokim stroškom naredila v treh letih preko milijarde evrov dobička (!). Mogoče bo že naslednje leto kaka nova energetska kriza, mogoče bodo cene spet zletele v nebo in takrat bi bila takšna rezerva še kako dobrodošla. Ko torej razpravljamo o milijardah, moramo imeti pred očmi tudi te številke.

Realno gledano, odločitev za TEŠ vseeno ne predstavlja takšne katastrofalne investicijske odločitve za Slovenijo, kot jo v državi razumemo. Glede na razpoložljive podatke bi lahko ocenili, da smo s trgovanjem z domačo proizvodnjo elektrike v času nihanj cen mogoče izgubili celo večje zneske.

Perspektive TEŠ

To je ocena položaja naložbe v TEŠ v celotnem obdobju obratovanja, drugo vprašanje pa je, kaj narediti danes, ko se cene elektrike ponovno gibljejo na nivoju 80 do 100 evrov/MWh, tudi za nakupe v letu 2027. TEŠ mora samo za kupone plačevati 70 evrov/MWh. Pri stroški obratovanja in potencialnih izgubah moramo najprej stroške, ki nastajajo zaradi tekočega obratovanja elektrarne, razmejiti od stroškov, ki jih bomo imeli tudi, če obratovanje danes ustavimo. Vrednost preostanka elektrarne v knjigah ter tudi dolgov je še okoli 500 milijonov evrov in ta strošek ostane v vsakem primeru. Nedvomno bo dolgoročno velik strošek zapiranje rudnika in same lokacije, a tudi ta strošek bi bil že pred desetimi leti ali čez pet let in ga ne smemo pripisovati odločitvi za TEŠ. Potem pa imamo okoli 2.000 ljudi v tem okolju, ki danes prejemajo letno okoli 100 milijonov evrov plač in vplačujejo davke … in tudi ta strošek bomo imeli še nekaj let, če TEŠ obratuje ali ne.

Ne glede na višino vseh teh stroškov, bo vsak umen gospodar glede nadaljevanja proizvodnje ocenjeval, koliko ima zaradi tega več stroškov. To pa so pravzaprav samo stroški materiala (40 evrov/MWh) ter seveda plačevanje emisijskih kuponov (75 evrov/MWh), kar skupaj sicer tudi presega trenutne prodajne cene. V teh razmerah bi načeloma res lahko zaključili, da je bolje, da TEŠ stoji. Toda upoštevati moramo, da TEŠ lahko proizvaja v urah, ko elektrike drugi agregati ne morejo delati (predvsem v zimskem času) in kadar je tržna cena zaradi tega višja.

Verjetno moramo skrbeti tudi za ne preveliko uvozno odvisnost države, tudi če je na kratkek rok lažje manjkajočo elektriko uvažati. Pri teh kuponih pa se vseeno odpira še eno pomembno vprašanje – zakaj potem lahko še naprej delajo termoelektrarne na premog v Nemčiji in na Poljskem s več kot stokrat večjimi kapacitetami? Mi pa uvažamo njihove presežke. Je kdo v energetiki preveril, kje smo v preteklosti tu zgrešili in si naredili sto in sto milijonske dodatne stroške z nakupi kuponov? Mogoče se tu skrivajo bolj zgrešene odločitve kot pri sami naložbi v TEŠ? Lahko kaj popravimo ali ponovno izgovorimo v teh evropskih dogovorih, kjer so bile nekatere druge države očitno bistveno bolj uspešne?

Seveda so slednje lahko samo vprašanja, a nanje bi morali imeti odgovorni v energetiki tudi odgovore. Vendar je najlažje vso krivdo valiti na neko staro odločitev, zanemariti vse ostale učinke delovanja TEŠ ter mirno plačevati okoljske takse v EU, medtem ko v drugih državah brez večjih zadržkov kurijo premog še naprej, nam prodajajo elektriko in onesnažujejo tudi naše okolje.

Ogrevanje Šaleške doline?

Zahtevne razmere bomo sedaj reševali z “akrobacijo”, da bo ogrevanje Šaleške doline primarna naloga TEŠ, čeprav so lani za ogrevanje porabili le 3 % vseh vhodnih energentov, proizvodnja elektrike pa bo stranski produkt in država bo to potem lahko financirala. Takšen obvod se sliši precej smešno, a menda so strokovnjaki ugotovili, da bi bilo to po pravilih EU. Formalno izgubo, ki bo nastala v TEŠ, država torej lahko zagotavlja kot kritje stroškov ogrevanja in preračunano bo takšna subvencija znašala okoli 15.000 evrov na družino in to vsako leto. Na kakšen način bi si za ta denar lahko družine same uredile ogrevanje stanovanj, si seveda lahko predstavljamo, a glavno, da bo v skladu s pravili EU.

Na osnovi navedenih številk bi vseeno težko trdili, da je naložba v TEŠ pomenila takšno nacionalno katastrofo, kot se razume v javnosti. Ob današnjem vedenju bi verjetno lahko zastavili to naložbo malo drugače, tudi z manj stroški, a bistvenih odstopanj ne bi bilo, če vseeno izhajamo iz predpostavke, da moramo biti kot država v pretežnem delu vseeno energetsko samooskrbni.

Pomembnejših drugih virov kot premog nismo imeli, vsaj ne v takšnem obsegu in s takšno zanesljivostjo in predvsem prilagodljivostjo proizvodnje. Za vsa vlaganja v dodatne kapacitete obnovljivih virov smo v tem času zbrali preko 2 milijardi evrov, a iz njih pridobili skoraj desetkrat manj elektrike kot iz TEŠ. Stroškovno so bili ti dodatni viri preračunano na proizvedeno električno energijo do sedaj še precej dražji kot elektrika iz TEŠ, posebej upoštevaje njihovo nestabilnost in neprilagodljivost proizvodnje potrošnji.

Drži pa, da je danes elektrika iz TEŠ draga, dražja od tržnih cen in to predvsem zaradi visoke okoljske takse, kar zahteva ustrezno prilagajanja proizvodnih časov. A tu je vseeno precej odprto vprašanje, kako pa potem to rešujejo Nemci in Poljaki, ki proizvajajo iz premoga stokrat več elektrike kot mi in bodo s tem še kar nekaj časa nadaljevali. Mi zaradi majhnosti seveda lahko rečemo – bomo pač uvažali. Brez njihove proizvodnje iz premoga bi energetski sistem teh dveh držav in celotne EU razpadel.

Mogoče bi morali energetiki bolje pojasniti te razlike, ne pa samo navajati, kako da je pa ravno naš TEŠ predrag?

33 komentarjev

  1. Jani

    Če zapremo TEŠ6 smo odvisni od uvoza in trgovcev. Nihče ne pomisli , da smo za TEŠ6 s “podkupninami ” plačali okrog 1,4Mld , medtem ko smo za obnovljive vire subvencionirali že okrog 2 Mld. TEŠ6 nam zagotavlja okrog 30% energije v pasu 24/365 medtem ,ko obnovljivi viri predstavljajo okrog 6% naše el. energije. Če teh 6% pomnožimo s 5 dobimo 30% ampak ta energija ni v pasu 24ur.!!! Dnevni izkoristek sončnih elektrarn je namreč le okrog 12% . Kje je strošek za hranilnike, novo nizkonapetosno omrežje,….. Nihče tu še ne šteje stroške razgradnje sončnih panelov.Sedaj pa izračunajmo ali smo lahko brez TEŠ6 ?

  2. Andrej Muren

    Gradnja TEŠ 6 je bila že v osnovi zgrešen projekt, to pa iz dveh razlogov: v Šoštanju smo že imeli 5 dobro delujočih blokov in pomanjkanje premoga (lignita), z nizko kurilno vrednostjo.
    Smiselno bi bilo, da bi naprej delovali s tistimi bloki, počasi zapirali enega za drugim, 4. in 5. pa posodobili. Verjetno bi zmanjkalo premoga hkrati z iztrošenostjo vseh blokov. Stroški takega delovanja bi bili neprimerljivo manjši kot so bili za TEŠ 6 (1,4 milijarde EUR).
    Seveda je bil TEŠ 6 priložnost za velikansko korupcijsko krajo, drugo po velikosti v Sloveniji, takoj za avtocestnim križem, če ne štejemo sanacije pokradenih bank. Še preden so v Šoštanju zasadili prvo lopato, je že izginilo cca. 300 miljjnov EUR. V nadaljevanju je bila izbrana nestandardna inačica, ki je bila občutno dražja od standardne. Finančno pa so TEŠ 6 dotolkli emisijski kuponi (evropska neumnost), katerih velik zagovornik je ravno – Robert Golob.
    S tehničnega vidika je TEŠ 6 zelo dobra termoelektrarna, kljub slabim upraviteljem bi dobro fural, če ne bi bilo teh preklicanih emisijkih kuponov. Kaj storiti? – Po mojem bi bila neumnost, da bi dobro delujočo elektrarno zaprli, saj bi električni tok morali potem masovno uvažati. Kvečjemu bi bilo treba zagnati še blok 5. Kako pa lahko obratujejo termoelektrarne drugje po Evropi, saj imajo enake probleme s kuponi kot mi?
    Verjetno bi si morala naša vlada izpogajati nižje cene kuponov ali pa iz proračuna pokrivati izgubo, če to ni mogoče. Ne bi škodil niti resen premislek glede našega nadaljnjega obstanka v EU.

  3. Miller

    Ja, Vili, „sve če to Slovenski narod pozlatiti“, danes govorijo tisti, ki narodu pridigajo in sadijo rožice o transparentnosti, potem pa se zaklenejo in se v strogi tajnosti dogovorijo, kako bodo zjebali narod.
    Zdaj pa lažejo, da je posneta resnica novinarska manipulacija. In iščejo Assangeje, ki objavili resnico.

    Z izstopom iz Jugoslavije se v slovenskih VODILNIH balkanskih glavah ni nič spremenilo.
    Megalomanija je še vedno zabetonirana.
    TEŠ6, JEK2…
    Večja ko je investicija, več cekinov bo padlo v žepe.
    Ve se, da izvajalci JEK dobro nagrajujejo podpisnike. Ponavadi na račune v davčnih oazah, kao plačilo za „svetovanje“. V desetinah miljonov.

    • mario

      Miller, po dolgem času nekaj pametnega od tvoje strani. Poklon.

    • Vili

      Ja tako je Miller, tukaj pa se strinjava, ampak to da “nikogar hlapci” novinarji – tisti, ki jih je hebeno več, iz resolucije vizavi referendumskemu vprašanju delajo poroblem in pride celo policija raziskovat nedovoljeno snemanje in je to dosežek, je pa višek oddaje Tarča !

      Zato še danes trdim da je TEŠ6 skupen projekt zablodelega – kupljenega novinarstva in Ljudske republike Šaleška dolina ! v simbiozi s Boajnom Kontičem , Srečkom Mehom , Milanom Medvedom in Matejem Lahovnikom in Andrejo Katič.

  4. Peter klepec

    Berem, da referenduma le ne bo.
    A so vprasali slogarco ali astrologa?
    Zadeva postaja groteskno neresna. Mogoce bi Halubcik moral spremeniti pricesko?

  5. slavkope

    Ko beremo Kordežev tehten, podatkovno temeljito podkrepljen, splošno dostopen in razumljiv ter prepričljiv osvežilno alternativen prispevek o politično in medijsko demoniziranem projektu TEŠ 6, se lahko vprašamo,
    kje so in kaj počnejo t. i. neodvisni in svobodni “vrhunski strokovnjaki”, akademiki in zaslužni profesorji z univerz in znanstveno-raziskovalnih inštitutov, ki bi se morali najbolj spoznati na vse prvine elektro-energetike, na dejanske stroške obratovanja in dejanske izračune dolgoročne gospodarnosti ter naravo-varstvene in ekonomske vzdržnosti delovanja in ki bi morali javnost tudi nenehno in brez pozivanja odgovorno obveščati o neodvisnih znanstvenih stališčih do politično in medijsko senzacionalistično razbeljene problematike.

    Nobenega dvoma ni, da je politično-medijsko zgrajeni in zlorabljeni agit-propovski “mit o TEŠ 6” še ena pogubna zloraba laične slovenske javnosti ter v prvi vrsti slovenskih sistemsko zavajanih in goljufanih davkoplačevalcev ter brezpravnih obveznih plačnikov električne energije po profitoljubni in pri(h)vatizacijski samovolji privilegiranih odločevalcev monopolnega državnega elektro-biznisa.

    Več kot očitno je mafijsko-mogočni kapitalski in kšeftarski lobi egocentričnih preprodajalcev in brezvestnih kramarjev z električno energijo, ki je začasno zasedel in si mogočno podredil vrhove zakonodajne in izvršne veje oblasti v RS, pripravljen za lastne kratkoročne profite in ekstra zaslužke žrtvovati dolgoročne nacionalne perspektive in interese na področju gospodarne, naravo-varstveno in trajnostno vzdržne ter vselej stabilne oskrbe državljanov RS z električno energijo.

    Na najnovejšo zlorabo ustavnega instituta poizvedovalnega referenduma o JEK 2, ki sta si ga brezvestno za milijonske stroške davkoplačevalcev privoščila vladajoča strankokracija in vrhovi vplivnega lobija monopolnega državnega elektro-biznisa, lahko državljani odgovorimo le: “Ne!, Hvala!”

    Vladi in vladajoči koaliciji, ki je enako brezvestno in brez haska zlorabila že štiri poizvedovalne referendume ob volitvah v Evropski parlament, ni več mogoče zaupati.
    Na njihovo neobvezujočo zlorabo referenduma o JEK 2 je mogoče odgovoriti le z ignoranco ter ne-udeležbo na najdražji možni anketi javnega mnenja, ki nikogar k ničemur ne zavezuje in ki v resnici nikogar tudi zares ne zanima.

    • Rokovnjac

      Več kot očitno je mafijsko-mogočni kapitalski in kšeftarski lobi egocentričnih preprodajalcev in brezvestnih kramarjev z električno energijo, ki je začasno zasedel in si mogočno podredil vrhove zakonodajne in izvršne veje oblasti v RS, pripravljen za lastne kratkoročne profite in ekstra zaslužke žrtvovati dolgoročne nacionalne perspektive in interese na področju gospodarne, naravo-varstveno in trajnostno vzdržne ter vselej stabilne oskrbe državljanov RS z električno energijo.

      Ja in kaj zdaj????Butale rabijo postenega diktatorja,da tocno doloci,kdo so vsi ti kseftarji in jih sporaviti na Dob ali goli otok,(ce bi bi ga Hrceki posodili)!!!Demokracija nima te moznosti in ker hocete demokracijo,naj ostane tako kot je,ker druge poti ni!

      • Jože Kastelic

        TEŠ prinasa izgubo zaradi kuponov in je strošek ELES. Le ta posluje z dobičkom. Zanj pobira đenar tudi GenI. To bo novo/staro delovno mesto za dr. energetike Goloba. Treba je ELES počistiti izgubašev, da bo privatizacija Golobovega GenI za Goloba uspešna in možna tudi skozi ELES. Zato je treba TEŠ z lažmi obesiti državi in davkoplačevalcem za vrat in gospodje si bodo spet delili bajne plače. In to je vsa energetska znanost. Amen.

      • Klavdio Matičič

        ma kaj vam je s tem dobom. Samo konkurenco je treba ustvarit. Pa kramarjev ne bo več. In tega se najbolj bojite.

    • Jože Kastelic

      TEŠ prinasa izgubo zaradi kuponov in je strošek ELES. Le ta posluje z dobičkom. Zanj pobira đenar tudi GenI. To bo novo/staro delovno mesto za dr. energetike Goloba. Treba je ELES počistiti izgubašev, da bo privatizacija Golobovega GenI za Goloba uspešna in možna tudi skozi ELES. Zato je treba TEŠ z lažmi obesiti državi in davkoplačevalcem za vrat in gospodje si bodo spet delili bajne plače. In to je vsa energetska znanost. Amen.

    • beri1122

      Odgovor je zelo preprost. Strokovnjaki z desnega pola se ne želijo oglašati ali so preslišani/preglasovani od levih “strokovnjakov”, levih novinarskih pisunov, levih komentatorjev itn. Primer.

      Spomnite se kako se levičarski komentatorji planili po g. Lahovniku, ki je bil tudi za to, da se zgradi TEŠ 6. Pri nas resna znanost nima veljave. Primer.

      Spomnite se ekonomista (imena se ta trenutek ne morem spomniti), ki je bil prvo desno usmerjen, potem pa je obrnil ploščo za 180 stopinj in postal zagreti levičar, ker je ugotovil, da je za njegovo zdravje/plačo/poklic to bolj donosno.

      Resnično me čudi, da imamo še vedno nekaj nadpovprečno dobrih/kvalitetnih podjetnikov, ki na prvo mesto postavljajo lastni razvoj, lastno dodano vrednost itn. Ti so zgolj izjema, ki potrjuje pravilo, da se je bolje posvetiti pravi strani, seveda v Sloveniji, ker si lahko podpovprečen pa živiš bolje od nadpovprečnih.

      • beri1122

        p. s. Je to Jože P. Damjan, ki sem ga imel v mislih? Ja, včasih mi še uspe dobiti iz svojega spomina kakšen izgubljen podatek.

  6. TL

    Za nazaj smo vsi generali.

    Ampak, ob vseh (že prej) znanih podatkih je jasno, da so največji problemi TEŠ6 bili laganje o projektu, neskončna aroganca akterjev in korupcija.

    Smo se iz te zgodbe kaj naučili? Bomo zdaj v drugem energetskem projektu, JEK2, ki bi nas na koncu lahko stal tudi do dvajsetkrat več kot TEŠ6, ravnali odgovorno in nekoruptivno?

  7. beri1122

    Ta članek bi moral biti napisan že veliko prej. Zakaj? Zato, ker leve elite zmagujejo na volitvah le, če med sabo sprejo ljudstvo. Enako se dogaja tukaj. Vaba je bila TEŠ 6, in seveda korupcija v povezavi z njo, da odvrne pozornost od JEK 2.

    Tudi odvračanje od premoga je čista norost. Termoelektrarne pač moramo imeti dokler še imamo kaj premoga. Tudi zato, ker je najdražja energija tista, ki jo moraš kupiti na globalnem trgu. Bolj ko bomo samozadostni z energijo vseh resursov – cenejši bomo za podjetja in gospodinjstva.

    Če pa še vedno oklevate, da nočete oditi na ulice in vreči Goloba s prestola – pa plačujte najdražjo elektriko! Lep dan.

    • Peter klepec

      Koliko stane neka ze zgrajena elektrarna, zna napisat vsak resen diplomant elektro fakultete. Najbrz je to vse okoli TESa ze stokrat prezveceno.
      Na Vicu obstaja konglomerat znanosti, od faksa, ELESa in par institutiv, kjer mrgoli bistrih glav. Te glave vedo vse o TESu, kar je treba vedet.
      Zakaj se pa v medijih mesa meglo, je pa najbrz netehnicen in neekonomski razlog.

    • Rokovnjac

      Ce jest celo stvar razumem,je tudi jedrska elektrarna tako rekoc termo,ker baje,da para poganja turbine,turbine pa generatorje!….Torej tukaj naj ostanemo pri vprasanju,kako naj proizvajamo paro,s kolmom,plinom al pa z razbijanjem atomov????Am I right or wrong?….Morda je se kaksna druga moznost,ali jaz u stvari poznam samo se fizolovo paro!

    • Miran

      Kupujemo elektriko od bosancev ki s svojimi predpotopnimi termoelektrarnami serjejo mnogo bolj kot naš TEŠ. Njim se pa splača ker jih ne obremenjujejo okoljske dajatve-boni.
      Nekdo je to štorijo z boni zasral, podobno kot smo zapirali ormoško tovarno sladkorja, ker je kobajagi Europa to zahtevala. V bistvu pa se je tedanja ministrca po domače povedano zajebala, ker je podpisovala tudi tisto kar ji ne bi bilo treba.
      😰

  8. jaz

    Ljudje božji, pa saj se ne gre za Teš6. Gre se zato, kdo ga bo ukradel in poceni predelal na Ruski plin. Verjetno bo kmalu konec vojne in normalizacija odnosov z Rusijo. Tedaj bodo zopet stekle vse poslovne vezi z Rusijo. Pa bodo “novi lastniki” podarjenega Teš6, sami odšli na Kitajsko, in se dogovorili za predelavo na plin. To je to. pohvala Kordežu za nalitje letošnjega čistega vina.

    • Peter klepec

      Prvic, te vojne se dolgo ne bo konec, ker se je komaj zacela. Pa tudi po koncu nic ne bo vec tako kot je bilo pred njo. Pozabite na Rusijo za nekaj deset let.

      • jaz

        @Peter Klepec. To so tvoja ugibanja, ki so samo ugibanja. Ali pa hotena sklepanja. Plin bo tako tekel kot prej. …tako bo kot je bilo konec druge svetovne vojne…krivulja gor.

        • Peter klepec

          Greva stavit?

  9. Thor

    A ste Slovenci slepi, al neumni al podkupljeni al ignorantski al jebivetri?
    Al res ne vidite, kako nas svobodnjaki vozijo z vlaki žejne čez vodo?
    Kaj je z vami, Slovenci?
    Zdaj, ko je v ospredju JE 2, nas aktualna slovenska oblast levo-desno usmerjenih neukih bebcev preusmerja v grehe TEŠ 6, ki so jih videli že pred gradnjo TEŠ slepi slepci! Za preusmeritev pozornosti, vam servirajo še probleme DARSa…
    kot kure ste, slovenceljni, ki pobirate zrna s tal… medtem pa se od vas večji buteljni , iz vas norčujejo na polno. TEŠ 6 je kriminal in malha laži predvsem SD politikov , pretežno iz Velenjske naveze ! Jasno kot beli dan, dokazano danes in tukaj!
    Darsova naveza bratov Ribič je šolski primer nepotizma, korupcije, laži in pogoltnosti.
    Bistvo neumnosti naroda je, da vam grešniki javno priznavajo grehe, za katere nikoli ne bodo plačali, vas slovenceljne zavajajo v drobtinaste prepire, v ozadju pa se že mastijona banketih vsi kriminalni veljaki z računicami zaslužkov ob gradnji JE 2!!
    Hlapci, za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni slovenceljni. Slepci, stenice , ki lezejo vsepovsod in sledijo svinjarijam oblasti.
    Hrbet je biča voljan in željan!
    Pa naj vas tepejo in ponižujejo… takšna je vaša volja!!!!

    • Rokovnjac

      Ja Thor,se jest,k se dajlam pametnega,nebi mogo bolje napisat!

    • Miran

      @Thor
      S katerim brihtolom se pa v mažete, da take stresate?
      Sam fprašam. 🤔

  10. miro

    Kdo je so tehnični, pravni in finančni svetovalci projekta izgradnje nek2?

    Primer: SGS nudi tehnično svetovanje za gradnjo nova enote z močjo 858 MW v elektrarni Belchatow na Poljskem

    Že januarja 2007 je podjetje SGS Industrial Services dobilo pogodbo za zagotavljanje tehničnega svetovanja za izgradnjo nove enote z močjo 858 MW v elektrarni Belchatow na Poljskem. Za dolžino celotne projekta, katerega zaključek je predviden za november 2011, je skupina strokovnjakov SGS izvedla širok nabor
    storitev inšpekcijskih pregledov, testiranja in verifikacij vključno s pregledom začetnega načrta in dokumentacije, zagotavljanja kakovosti in gradbeni nadzor.

    POMEMBNI PROJEKTI ZAHTEVAJO zagotavljanje in nadzor kakovosti vseh faz celotnega projekta

    Elektrarna Belchatow je velika 4440 MW elektrarna na lignit, ki se nahaja v bližini Belchatowa, industrijskega mesta na Poljskem z s skupno proizvodnjo 28,8 TWh električne energije na leto, ki ustvari skoraj 20 % celotne proizvodnje električne energije na Poljskem, je največja termoelektrarna v Evropi in ena največjih fosilnih elektrarn na svetu.

    Da bi povečali skupno zmogljivost elektrarne na 5.258 MW, hkrati pa prispevali k zmanjšanju porabe goriva
    in emisije v primerjavi z obstoječo enoto, se je odločila PGE Elektrownia Belchatow S.A., hčerinska družba poljske energetske skupine posodobiti elektrarno in hkrati začeti z gradnjo nove enote 858 MW.

    Za dosego cilja nadaljevanja tako obsežnega projekta v skladu z vsemi relevantnimi predpisi in zahtevami, da je projekt potekal v predvidenem terminskem planu, je nosilec projekta poiskal tehničnega svetovalca – zanesljiv pregled, podjetje za preverjanje, testiranje in certificiranje.

    Januarja 2007 je SGS Poljska zaradi svojih bogatih izkušenj in usposobljenosti prejela pogodbo za zagotavljanje obsežnih tehničnih svetovalnih storitev za celoten projekt. 23. maja 2007 je potekala slovesnost pri polaganju temeljnega kamna za izgradnjo največje in najsodobnejše elektrarne na Poljskem, ki naj bi začela obratovati aprila 2011, je uspešno izvedena v bližini mesta Belchatow.

    Nova enota se bo kurila z rjavim premogom, dostavljenim iz rudnika v Belchatowu, in bo lahko zagotavljala energijo za mesto velikosti
    iz Varšave.

  11. Dobri vojak Švejk

    Članek človeka prepriča v eno stvar: EU je poguba za Slovenijo. Boljša opcija bi bila Avstro-Ogrska.

    Madžarsko bo Bruselj kmalu izpljunil, če se ne znebi Orbana, Av strija pa se menda spogleduje z Bricsom.
    Morda je čas, da se začnemo tudi mi spogledovati s kom drugim kot z vedno bolj fašistoidnim Brusljem, ki ukinja ne le demokracijo, temveč tudi gospodarstvo, mir, evropske narode in zdravo pamet s kulturno prebujensko revolucijo.

    Lučke na koncu evropskega predora ni videti. Samo temo. Če bo šlo tako naprej, in z Leyenovo ne kaže nič drugega, se bo kmalu razlegal klic: Reši se, kdor se more!

    • Peter klepec

      Avstroogrska je bila zvezna dezela, kar bo EU tudi scasoma.
      Razen seveda, ce izgubimo vojno z Rusijo, za katero sicer vsi trdijo, da je sploh ni.

      • Dobri vojak Švejk

        Jaz ne bom izgubil nobene vojne z Rusijo. In ti tudi ne. Če jo bo kdo izgubil, jo bodo vojni dobičkarji na tej in na drugi strani Atlantika.

      • tohuvabohu

        AO ni bila zvezna dežela, ampak personalna unija. EU pa nikoli ne bo postala zvezna dežela, ker bi v primeru poskusa vezanja prej razpadla.

  12. APMMB2

    TEŠ 6 je elektroenergetki objekt,ki je bil doiselno vgrajen v Slovensko energertiko,ki je zasnovan na treh virih, hidroenergiji, premogu in plinu ter nafti in s tem nudi stabilnost proizvodnje.
    Ne smemo pozabiti, da je TEŠ6 bil nadomestilo za TEŠ 5 in TEŠ 4,ki sta bila manj rentabilna, saj sta porabljala več premoga za manjšo proizvvodnjo energije.
    Napaka, oziraoma prevara je bila storjena zaradi zavajajočih količin premoga, njegove kalorične vrednosti in cene.
    To zavajanje si je privoščil velenjski lobi komunostov, med katerimi je bil v prvi vrsti pokojni župan Bojan Kontič in sveda direktor rudnika Velejnje Medved.
    V elektroenergetskem sistemu Slovenije je TEŠ 6 pomembnen element in ga ni mogoče ukiniti, dokler ne bo zgrajen nadomestni objekt.
    Glede na današnji pogled na energetiko je to lahko samo jederska elektrarna.
    Okrog TEŠ 6 pa so se spletle zgodbe o neverjetni korupciji, kar je vrglo temno senco na izgradnjo in očitno ta senca onemogoča tudi razpravo o gradni JEK2.
    Zavajajoča je trditev, da je bil TEŠ 6 ocenjen na 600 mio, končna cena pa znaša 1,4 mrd. Pri teh podatkoh gre za dva različna obkjekta, saj je vgrajena moč izvedene elektrarne enkrat večja od prvotno planirane.
    Korupcija in kriminal predstavlja manjši del plačila in ne vplivata bistveno na ceno proizvedene energije.
    Kriminal pa se šele napoveduje, ko nameravajo slaparski trgovci z elektriko pod vodstvom Roberta Goloba, spremeniti TEŠ 6 v komunalno kotlovnico in povzročiti primankljaj proizvodnje elektrike in izpad nadomestiti z nakupom v tujini.
    Slovenija bi na ta način postala energetsko odvisna, potrošniki pa na milost in nemilost prepuščeni mafiji, ki nas bo odirala nekaj naslednjih desetletij. Z vso silo si prizadevajo zakomplicirati izgradnjo NEK 2, tako da bo primanjkljaj v bilanci čim dalje trajal in omogočil mafiji anormne zaslužke.
    Pri tem sodeluje tudi Erika Žnidaršič, ki je ne smemo prezreti takrat, ko se bodo iskali krivci za porazno stanje v elektroenergetiki Slovenije, tako kot smo danes pozabili na Kontiča, pa Meha, Katičko in Medveda, krivimo pa kot vedno Janeza Janšo.

    • Peter klepec

      JEK? Mogoce. Ampak v vsej evforicni debati pro in kontra manjka tisti bistven aspekt, zaradi katerega se nuklearka kalkulira drugace. Namrec strosek pri havariji (kalkuliran strosek x verjetnost) in strosek za odpadke. Ta prvi se zgodi v zivljenski dobi z neko verjetnostjo, ki je vecja od nic, ta drugi se pa zgodi 100%no.
      Vsi stroski in prihodki izpod crte so potem relevantni za odlocitev. Brez emocij. V kalkulaciji mora biti upostevan celoten strosek preselitve vseh prebivalcev v Argentino ali Kongo v primeru hude havarije (pomnozen z verjetnostjo havarije).

  13. Vili

    Končno se je oglasil človek, ki operira s številkami – Bine Kordež. Upam, da bo članek prebral tudi Robert GOLOB. Morda tudi Matej Lahovnik.

    Ob tem, da se je Golob celo v EU parlamentu samooklical za vrhunskega menedžerja, bi pričakovali od njega, da ceno teh kuponov – taks na C02 zlahka uspe bistveno znižati ali ukiniti. Ampak ne – prek ministra sporoča, da bodo proizvodnjo elektrike kar ukinili.

    TEŠ6 je motnja Golobu.Glavni prekupčevalec z elektriko Golobov GEN-I bi izgubil MONOPOL.

    Je pa treba povedati še nekaj glede posodobitve blokov 4 in bloka 5. Nemci so v več elektrarnah to izvedli in izkoristek zvišali iz 36 % na 42 %. To je nivo TEŠ6. Ko je Uroš Rotnik to izvedel od nas je bil zelo razburjen, rekel je da je to znanstvena fantastika. Problem pa je, da bi bila posodobitev bloka 5 bistveno – 40 krat cenejša, Blok 4 pa bi funkcioniral kot hladna rezerva.
    To je predlagal PV Pahorju že Andrej Vizjak aprila leta 2011.

    Obratovalni stoški pa so se kmalu po otvoritvi zelo dvignili zaradi specialnega jekla T24, ki ga je uporabljal Alstom. Siemens pa ni smel priti blizu ker so ga podkupili – umirili z nakupom 2 plinskih agregatov po 50 MW, da je bil Siemens tiho.

    Problem pa je isti kot v bivši Jugi – “sve če to narod pozlatiti” je govoril že Tito. In podobnih projektov z lažnimi podatki je bilo v bivši Jugi na pretek.
    Tu so najbolj lagali o kurilnosti premoga in količini zalog. Itd, itd !

    Vaja dela mojstra tudi v korupciji. OBROVAC, FENI, SMEDEREVO , prekop Donava- Tisa -Donava itd itd. Bil je celo načrt, da bi rodovitno zemljo z vlaki vozili iz Vojvodine v Prekmurje.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo
V letu 2025 vojna z Rusijo ni izključena

V letu 2025 vojna z Rusijo ni izključena

Prihodnje leto, to zdaj že skoraj zanesljivo domnevamo, bo odločilno za razplet vojne v Ukrajini. Sredi januarja bo Donald Trump tudi formalno prevzel oblast v Združenih državah in to utegne pomeniti konkretne spremembe ne le v politiki do Bližnjega vzhoda, pač pa tudi glede Rusije in Ukrajine. Za Evropo bo 2025 poleg tega pomembno tudi zaradi nemških volitev, kajti prav Nemška politika do Rusije je za ključna za to, ali je v Evropi mir ali vojna. In ta trenutek se žal vse bolj pomikamo v smeri vojne.

Putin spreminja BRICS v protizahodno platformo

Putin spreminja BRICS v protizahodno platformo

Če lahko za NATO rečemo, da ga je pred krizo smisla rešila Putinova invazija na Ukrajino, potem nekaj podobnega velja tudi za BRICS. Kajti do leta 2021 je programom tega mednarodnega združenja primanjkovalo veliko vsebine, vendar je Rusija po invaziji na Ukrajino postala pravi motor za preoblikovanje skupine BRICS v protizahodno platformo. V Kazanu so se minuli mesec zbrali voditelji držav, vlad in predstavniki 36 držav, kar pomeni neuspeh zahodnih prizadevanj za izolacijo Rusije. Jevgenij Popov, ruski novinar in propagandist, pravi da je Zahod na koncu izoliral samega sebe v poskusu izolirati Rusijo. To je očitno pretiravanje, vendar je dejstvo, da Moskva ni izolirana politično gledano, niti je z ekonomskega vidika sankcije niso spravile na kolena. Pač pa je rusko gospodarstvo praktično postalo vojno gospodarstvo, ki potrebuje pomembno kitajsko podporo.

Proračuna 2025, 2026: ekscesno zapravljanje in vladna zaloga predvolilnih bombonjer

Proračuna 2025, 2026: ekscesno zapravljanje in vladna zaloga predvolilnih bombonjer

Državni zbor je v sredo potrdil državna proračuna za leti 2025 in 2026, ki predvidevata rekordno državno porabo v zgodovini neodvisne Slovenije ob popolni odsotnosti resnih strukturnih reform in ukrepov za večjo učinkovitost porabe davkoplačevalskega denarja. Proračun za leto 2025 je vlada s popravki napihnila še za dodatne 1,3 mrd na 17,1 mrd EUR ob 1,9 mrd primankljaja, pri čemer je zaskrbljujoče, da praktično nihče od poslancev vladne koalicije ni bil sposoben minimalno kritičnega razmišljanja o takšnem ekscsnem zapravljanju, nasprotno, priča smo bili kimanju vsemu, kar v Državni zbor prinese vlada. Kam gredo javne finance naše države jasno pove podatek, da so bili odhodki proračuna še v letu 2019 10,2 mrd EUR (!).

Izrael in pravična vojna: Genocid “od reke do morja”

Izrael in pravična vojna: Genocid “od reke do morja”

Palestina in Palestinci so postali orodje političnega boja med raznimi akterji po svetu. Avtoritarni, neliberalni in nedemokratični svet podpira palestinski boj za genocidno očiščenje Izraela judovskega prebivalstva v obliki terorističnih organizacij in režimov, kot so Hamas, Hezbolah in iranske mule. Svobodni, liberalni in demokratični svet podpira Izrael in tiste Palestince, ki se zavzemajo za mir z Izraelom, sekularizacijo, demokratizacijo in verske reforme v Gazi in na Zahodnem bregu.

Primer Henkel Zlatorog: Delamo za tujce, ki skrivajo dobičke

Primer Henkel Zlatorog: Delamo za tujce, ki skrivajo dobičke

Javna agencija Spirit in Ministrstvo za gospodarstvo sta podelila priznanja najboljšim tujim investitorjem za izjemne rezultate in prispevke k razvoju slovenskega gospodarstva. Med nagrajenci je bila tudi družba Henkel Maribor, ki pa pretežni del svojega dobička izkazuje na matični družbi, čeprav se v osnovi ustvarja v proizvodnih družbah. Posledično zato tudi ni nekih večjih plačil davka na dobiček v Sloveniji. Plačani davek od dobička, preračunan na zaposlenega, je na nivoju koncerna zato kar petkrat višji kot v Sloveniji. Mogoče bi se morali pristojne institucije vanje vseeno nekoliko bolj poglobiti, če je takšna politika v celoti v skladu z veljavno davčno zakonodajo?

The Day After: Dan potem, ko je Donald osvojil Ameriko

The Day After: Dan potem, ko je Donald osvojil Ameriko

Zmagovalec je znan, poraženka je od silnega šoka prvi dan enostavno izpuhtela iz javnosti. Vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo pa ni edino presenečenje torkovih volitev v Združenih državah. Republikanci so okrepili premoč v Predstavniškem domu in ponovno dobili večino tudi v Senatu, kar pomeni, da bo imel Trump v prihodnjih štirih letih miren spanec vsaj kar se zakonodajalcev tiče. Brez težav bo ustoličil tudi nekaj novih vrhovnih sodnikov. Poražencem se vse to zdi nočna mora, vsaj deloma pa zanjo krivijo “svoje” medije, ki so pretiravali s poveličevanjem Kamale Harris in jo priskutili sredinskim volivcem, tako da so abstinirali volitve in omogočili gladko zmago Trumpu.

Ameriške volitve: Vrnitev Donalda Trumpa!

Ameriške volitve: Vrnitev Donalda Trumpa!

Ne glede na napovedi, da bo zaradi počasnosti štetja glasov in morebitnih zapletov rezultat predsedniških volitev v Združenih državah znan šele čez nekaj dni, pa že zdaj precej bolje kaže Donaldu Trumpu, ki za vrnitev v Belo hišo potrebuje vsaj 270 elektorskih glasov. Že približno dve uri po zaprtju prvih volišč je razlika med Trumpom in Kamalo Harris znašala že okoli 60 elektorskih glasov (Trump 246, Harris 183), pri čemer je republikanski kandidat osvojil Severno Karolino, eno izmed t.i. nihajočih držav. Teh je skupaj sedem, Trump pa je po zadnjih podatkih tudi najbolj skeptičnih medijev že globoko čez mejo 270 elektorskih glasov in je uradno novi predsednik ZDA.

Ali lahko Janja Božič Marolt premierju Golobu pokvari krompirjeve počitnice?

Ali lahko Janja Božič Marolt premierju Golobu pokvari krompirjeve počitnice?

Anketa Mediane, ki jo je v nedeljo zvečer objavil POP TV, potrjuje špekulacije iz političnih kuloarjev, da se bo pritisk na premierja Roberta Goloba stopnjeval. Tokratno merjenje javnega mnenja je njegovim Svobodnjakom izmerilo rekordno nizko podporo (12 %), premier pa je na lestvnici priljubljenosti politikov končal na neslavnem zadnjem mestu. Ali so ti rezultati dejansko odsev razpoloženja med ljudstvom (vox populi), ali pa gre za “kreativno interpretacijo”, ki se sklada s pričakovanji zakulisnih botrov slovenske politike?