V prvem delu filmske franšize Indiana Jones z naslovom Lov za izgubljenim zakladom (1981), je prikazan zemljevid, na katerem se ozemlje, ki je danes Država Izrael, imenuje Palestina (vir). To je zgodovinsko točno, kajti zgodba Spielbergovega filma je postavljena v leto 1936, ko je bilo to ozemlje britanska kolonija z imenom Britanski mandat za Palestino, medtem ko je bila Država Izrael uradno ustanovljena šele leta 1948. Kar je pri tem treba izpostaviti, pa je naslednje: ta britanska kolonija se ni imenovala Palestina zato, ker bi takrat tam živel palestinski narod ali ker bi prebivalci tega ozemlja zanj že prej uporabljali to ime, temveč preprosto zato, ker so ji takšno ime izbrali Britanci.
Toda če pred nastankom t.i. Britanskega mandata za Palestino leta 1920 to ozemlje ni nosilo imena Palestina, kako se je potem imenovalo? Povedano na kratko: v Otomanskem imperiju to ozemlje sploh ni obstajalo kot samostojna provinca. Pod Otomani je bilo to ozemlje razdeljeno na več manjših upravnih enot, vilajetov in sandžakov, od katerih so nekatere upravljali iz Bejruta, druge iz Damaska. Znotraj islama so tako na to regijo navadno gledali kot na nekakšen podaljšek Sirije. Še celo v 20. stoletju. V tem smislu lahko namreč razumemo stališče sirskega diktatorja Hafeza al Asada (1930–2000), očeta Bašarja al Asada, da je treba Državo Izrael uničiti, njeno ozemlje pa priključiti Siriji, ker da je bilo po njegovem tako že od nekdaj.
V islamu niso poznali Palestine
Beseda Palestina etimološko izvira iz starogrškega poimenovanja za deželo Filistejcev (tj. Filisteja), ki so od 12. stol. pr. Kr. živeli vzdolž južne obale te regije in bili v nenehnih sporih z Izraelci. Ko so Rimljani v 2. stol. po Kr. pod cesarjem Hadrijanom z muko zadušili judovsko Bar Kohbovo vstajo, so sklenili dokončno zatreti judovske sanje o neodvisnosti in enkrat za vselej uničiti judovsko identificiranje z biblično deželo Izrael, zato so provinco Judejo preprosto preimenovali v Palestinsko Sirijo. S tem so od mrtvih obudili ime ljudstva Filistejcev, ki jih takrat že dolgo ni bilo nikjer več.
Muslimanov beseda Palestina ni nikoli zares zanimala. Za njih je bilo to zgolj alternativno ime za Sveto deželo, ki so ga uporabljali Rimljani bred arabsko osvojitvijo. V islamu niso poznali dežele z imenom Palestina in ne ljudstva z imenom Palestinci.
V Otomanskem imperiju imena Palestina niso uporabljali ne za poimenovanje province ne za poimenovanje naroda. Otomani so prvič začeli uradno govoriti o Palestini šele sredi 19. stoletja.
Toda za razumevanje, zakaj je bilo temu tako, je treba pogledati zgodovinski kontekst: takrat je namreč prišlo do močnega povečanja prisotnosti Angležev v regiji, kajti “bolnik ob Bosporju” (tj. današnja Turčija) se je v 19. stoletju utapljal v političnih krizah. Guverner Egipta Mohamed Ali (1769–1849) je v prvi polovici 19. stoletja zelo okrepil svoj vpliv v regiji in je imel resne načrte, da bi prevzel oblast še v Istanbulu in s tem vrgel turškega sultana s prestola. Če ne bi bilo takrat vojaškega posredovanja Angležev, bi temu utemeljitelju modernega Egipta to verjetno tudi uspelo. Tako pa je turški sultan s pomočjo Angležev ohranil svojo oblast, britanski konzulat pa si je v zameno pridobil v Otomanskem imperiju vrsto privilegijev. Eden od njih je bil, da so bili od takrat vsi Evropejci, ki so prebivali v Sveti deželi, pod britansko jurisdikcijo. Ta določba je veljala tudi za večino tam živečih Judov. Čeprav so živeli na otomanskem ozemlju, so torej zanje veljali angleški zakoni. To pravno posebnost – britansko jurisdikcijo na otomanskem ozemlju – so Otomani imenovali Palestina. To pomeni, da so sami razumeli pojem Palestina kot nekaj, kar si delijo kristjani in Judje, medtem ko je to islamu tuje.
Toda zakaj je bilo to islamu tuje? Ker za verski nauk v islamu regija, ki jo poznamo pod imenom Palestina, ni posebej pomembna. Edini kraj, ki zares izstopa, je Jeruzalem, po arabsko imenovan Al-Quds (Sveti). Vendar je ta poseben status omejen le na to mesto in njegovo bližnjo okolico, ne pa na celotno regijo. Po drugi strani pa imajo Judeja, Samarija in Galileja v judovskem in krščanskem verskem nauku velik pomen, ker se je tam odvijala verska zgodovina Izraela in ker je tam hodil in učil Jezus iz Nazareta.
Ali obstaja palestinski narod?
Ko je cesar Hadrijan vpeljal ime Palestina, je bila za Jude in kristjane to zgolj formalna sprememba imena, ki ni vplivala na njihov zgodovinski spomin in odnos do Judeje, Samarije in Galileje. Zato so na Zahodu, ko so še v 19. stoletju neformalno uporabljali izraz Palestina, prav dobro vedeli, o čem govorijo. Za muslimane pa je bila Palestina zgolj anahronistična geografska označba, tuja njihovi veri. Konec koncev tudi v Koranu Palestina ni niti enkrat omenjena.
Če si torej muslimani z imenom Palestina niso vedeli kaj dosti početi, lahko torej o obstoju posebnega palestinskega naroda še težje govorimo. Muslimanski prebivalci te regije so se v 19. stoletju identificirali predvsem s svojo lokalno identiteto, vezano na vas ali mesto, kjer so živeli (Jeruzalemčani, Hebrončani itd.). Če pa je šlo za širšo etnično in kulturno identiteto, pa so nase gledali preprosto kot na Arabce ali pa kot na Sirce.
O Palestincih se je začelo zares govoriti šele v času Britanskega mandata za Palestino med obema svetovnima vojnama. Toda takrat so kot Palestince označevali tako Jude kot Arabce, ki so živeli tam. Torej je šlo za geografsko identiteto in ne za nacionalno. Palestinska nacionalna identiteta se zares razvije šele pozneje, vzporedno z delovanjem Palestinske osvobodilne organizacije (PLO), od šestdesetih let 20. stoletja naprej.
Vse to pa ne spremeni dejstva, da se je sodobna Palestina pojavila kot ime, ki ga je Britanski imperij v nekem trenutku zgodovine sklenil uporabiti za deželo Izrael. Tam živeči muslimani pa so ga sčasoma prevzeli za svojega, ne da bi prav vedeli, od kod izvira.
Se pravi, “Free Palestine” je v resnici “Free Judeja”.
Zelo populistično napisano in v skladu z ( več) izraelskimi zgodovinskimi tezami, da Palestinci nimajo svoje zgodovine in so, bolj ali manj, le demografski ostanek sobivajočih narodov, tudi Judov. Pa tudi tistih, ki pozivajo Palestince naj se predajo, saj so, skupaj z brati Arabci, izgubili vse vojne. Njihova bodočnost je, da,namesto upora, sprejmejo to kar jim ponuja Izrael – nadaljevanje okupacije, aparthajda, aneksije….
Za dobro razumevanje zgodovine Palestine/Svete dežele in usode njenih ljudstev in Jeruzalema, predlagam branje legendarne zgodovinske knjige ( 2011) “Jerusalem The Biography”, avtorja Simona Sebaga Montefioreja. Knjiga je odlično napisana, detajljna in obsežna. Težko se najde kaj podobnega oz. kvalitetnejšega in objektivnejšega.
Ce bi se slo kje je kdo bil prvi in bi to kaj stelo, potem Slovenci ne bi imeli domovine tu, kjer jo imajo.
Ker je v članku govora o Jezusu Kristusu, naj povem, da je v Veliki enciklopediji, ki je leta 1968 izšla v Zagrebu omenjen tudi Jezus, ampak tako, da so zapisali, da Jezus Kristus ni nikoli živel. Pač titovina in njen sistem, za katerega so mislili, da bo večen. Najbrž bolj večen kot Jezus Kristus…
Deni, današnji Izraelci večinoma nimajo svojega izvora v Palestini, ker so Judje samo po veri, če niso slučajno ateisti, kar je med Judi tudi pogost slučaj.
Izraelci večinoma niso sorodni Arabcem in niso Semiti, kar naj bi bili Judje. Današnji Judje izvirajo v glavnem iz vzhodne Evrope in se že po svojem genetskem izvoru ne morejo sklicevati na že itak sporne zahteve po Palestini, ki je od vzpona Arabcev , to je nekje od 6. stoletja naprej, bila naseljena z Arabci, kar so tudi sodobni Palestinci.
Zanimivo je, da smo tudi Slovenci v nekje istem času naselili današnjo Slovenijo, a nas hvala Bogu Kelti z Irske še ne mečejo ven in ne izvajajo genocida nad nami s sklicevanjem na zgodovinske argumente, kar bi bila čista norost, podobna sklicevanju Judov na pravico do Palestine, pri čemer, kot rečeno, večina sodobnih Izraelcev ne izvira niti z Bližnjega vzhoda, kaj šele Palestine.
Da je paradoks še večji, tisti Judje, ki so živeli med Arabci in imajo tudi semitske gene in so torej pravi Semiti oziroma Judje po genetiki, so v Izraelu precej nepriljubljeni, saj jih evropski Judje smtarajo za malo boljše Arabce.
Švejk, nekje sem prebral, mislim, da celo na Siolu, da je genetski zapis, oziroma DNK, takoimenovanih Palestincev in Judov neverjetno podoben. Kar je seveda možno, ker so se tamkaj še živeči Judje in Arabci oboji nekako asimilirali drug v drugega in v tisocletju in stoletjih poislamili. Kakor že omenjeno so si oboji zaslužili prebivanje na tem obmocju. Če lažejo strokovnjaki potem tudi jaz. Genetika je zlodjeva zadeva in je ovrgla tudi venetsko poreklo Slovencev. Kar pa je zelo zanimivo smo bolj podobni Madzarom, kakor kaksnemu drugemu slovanskemu narodu. Mešanje, recimo krvi v tisočletju in pol ni ena generacija, temvec množica le teh.
Hja, ce so Palestinci in Zidi gensko eno in isto (kar sicer ni res), potem je razlika v religija tista, kar dela Zide zelo uspesne, Palstince pa zelo neuspesne. To bi bila pa res novica!!!!
Hja, moja boljsa polovica je nekoliko Askenazim in sem ravno vlozil vlogo za orozni list. Ne za orozje, za zeno.
Ker +Portal briše komentarje z linki na druge strani, ti prioporočam, da najdeš kakšno študijo o genetski strukturi sodobnih Izraelcev, ki v glavnem niso semiti. Izvirajo iz vzhodne Evrope ali celo še dlje z vzhoda.
Madžari so genetsko podobni Slovencem, ker so se njihovi predniki naselili med slovanska plemena in jih podjarmili ter jim vsilili svoj jezik. Še danes imajo mnoga krajevna imena na Madžarskem slovanske korene, kar jasno kaže, da so zavojevalci prevzeli poimenovanja po domordcih – Slovanih.
Dobri vijak Švejk – malce te bom popravil in dopolnil. Ni bistvo od kod vse prihajajo Judje/Izraelci. Ker niso imeli svoje države so postali moderni nomadi. Ljudstva so se selila več čas razvoja našega planeta, torej že pred neandertalci – zato je neresno razglabljati od kod vse so se vzeli Izraelci, Arabci, Slovenci itn.
Primer iz modernejšega časa iz Rusije. Bistvo ni v tem, da je Rusija selila svoje ljudi po vseh republikah bivše Velike Rusije, marveč v tem, da je to lahko izpeljala, ker je imela moč. Bistvo je torej v moči in številčnosti nekega naroda – nekoč plemen. Ne samo zemljevidi držav, tudi zemljevidi kontinentov se ves čas spreminjajo, ker je to eden od znakov, da je naš planet živ. Primer.
Kaj se zgodi, če se narodi/posamezniki ves čas ne selijo iz enih držav v druge države iz enih kontinentov na druge kontinente, v prihodnosti na druge planete je lep dokaz pri živalih. Če se majhna skupina neke vrste živalske vrste ne posodablja izumre zaradi mutacij itn. Tudi zato se med sabo ne poročajo sestre in bratje, tete in strici itn.
Bistvo torej ni ne v veri/religiji (katerikoli), niti v politični ideologiji (katerikoli) – marveč v tem kako se razvija neka država (katerakoli). Ali je obstala v preteklosti, sedanjosti ali se ji je uspelo prebiti v prihodnost. Prihodnost – je rezervirana za male, srednje in velike imperije, ker morajo ves čas tekmovati med sabo za majhne, a pomembne zmage. Barva kože, narodnost, pripadnost točno določeni veri/religiji ali kakšni konkretni politični ideologiji je tukaj drugotnega pomena. Dokaz.
Amerika izhaja iz demokracije in večstrankarskega sistem – Kitajska izhaja iz diktature in enopartijskega sistem – in oba imperija tekmujeta med sabo na vseh možnih področjih. Šteje samo to do kod se boš prebil v prihodnosti tega prostor-časa. Pravijo, da bo na koncu rumena rasa premagala belo raso? Morda? Lep dan.
Še na eno pomembno zakonitost sem pozabil omeniti. Primer iz Amerike.
Nikoli se v novo državo ne priselijo zgolj pošteni ljudje, ampak ljudje vseh poštenih/dobrih in nepoštenih/slabih poklicev, ne glede na versko/religijsko ali politično opredelitev, ki jo prinesejo s sabo.
Če Židov vso zgodovino ne bi tako divje preganjali in na koncu sprožili celo holokavst proti njim, oni ne bi tiščali v revno Palestino in bi raje ostali, kjer so trenutno živeli. Tako pa so potrebovali neko ozemlje, kamor bi se lahko zatekli v primeru potrebe. In kje drugje naj bi jim ga odkazali? Svet je naseljen povsod, kjer je bivanje možno.
Ne vem kje je poanta članka, države in narodi pač nastajajo in izginjajo.
Poanta je: Če bo špikasto, bojo vile, če ne bo pa lopata.
Zanimivo branje, vendar je zame bistvo drugje. Če ga poenostavim – delim države (katerekoli) v tri skupine: Prve se ne morejo otresti preteklosti in ta jih vleče nazaj v revščino, nerazvitost itn. Druge države (katerekoli) so se zmogle prebiti do sedanjosti in ne-znajo narediti naslednji korak v prihodnost. Tretje države postajajo imperiji z različnimi izhodišči in še vedno zmagujejo, tudi zato, ker se nenehno pojavljajo tudi novi (majhni/srednji/veliki) imperiji in so prisiljeni med sabo tekmovati na vseh področjih, a ne vsi imperiji. Nekaj primerov.
Ameriko so ustanovili novi priseljenci in avtohtono prebivalstvo (Indijanci) so potegnili krajši konec. Kitajska kot celota je nastala iz lokalnih vojn med mestnimi državicami, ki so se nato razvijale v večje celote. Avstralijo so izgubili domorodci aborigini, ker se je na ta otok priselila masa kaznjencev iz Velike Britanije. Četrti model pa temelji na verskem izhodišču. Tudi islam/muslimani ne poznajo eno samo vero. Tudi samostojnih držav na začetku niso poznali. Meje so se spremenile tudi v 2. svetovni vojni. Danes meje spreminja tudi Rusija. Sam poznam sunite in šiite, verjetno pa jih obstaja še več podskupin za katere ne vem. Sem sodi tudi Izrael, ki je bil vržen med kristjane in muslimane. Bistvo Izraela pa vidim drugje.
Izrael bo obstal, če premaga se Libanon in si ga podredi, ker se Hezbolah in Hamas ne bosta nikoli predala. Ti dve in še kakšna teroristična organizacija, recimo ISIS bodo netili nenehne spore tako dolgo dokler Izrael ne bo prevzel celotnega ozemlja, ker druge izbire nima – saj mu je te teroristične organizacije ne ponudijo! Se mi ljudstvo na vseh straneh smili? Seveda se mi! A to nima nič skupnega z delitvijo držav, ki sem jo omenil na začetku.
Vidim pa recimo veliko razliko med Izraelom in Rusijo? Rusiji ni potrebno širiti svojega ozemlja, a ker je to v prvi vrsti vojaški imperij, drugače tudi ne znajo razmišljati. Danes diktator Putin, jutri nov diktator itn. Rusija bi lahko po mirni poti ustanovila nekaj podobnega kot so ZDA, EU itn. – a tega ne želi narediti.
Vloga Izraela je pa prav nasprotna. Le če se bo širil ima možnosti za svoj obstanek. V nasprotnem primeru mu te teroristične organizacije ne bodo pustile dihati. V to širitev ga nenehno silijo prav te teroristične organizacije. Tukaj gre za verski/religijski prestiž in ne za zemeljsko vprašanje: katere so tiste prave meje za vse sprte strani! Lep dan.
Problem pa je v sovraštvu med Judi in Arabci( Palestinci).
Ti so živeli vsaj 2.000 let skupaj. V slogi? Morda? Niso pa se med seboj bojavali.Oboji so bii revni, saj je dežela puščava, ali pol puščava.
Revčina je narekovala slogo.
Spori pa so se začeli s priseljevanjem Judov in zanimivo je, da so priseljevanju nasprotovali Angleži, saj so se zavedali, da utegnejo izgubiti protektorat, ki je bil pomemben za njihov imperij, saj je bil blizu Sueškega prekopa, pomembne trgovske poti.
Začeli so se prvi nemiri in boji med Angleži in Judi, ki so se začeli naseljevati v Palestini.
Nov zagon pa je dobil boj med Palestinci in Judi,ko se je vmešala Sovjetska zveza.
Rusi so se zavedali pomembnosti Palestine, saj je iz nje mogoče blokirati Sueški prekop in kontrolirati trgovsko pot, hkrati pa nadzirati cene nafte.
Po znani sovjetski taktiki osvoboditve, so Rusi osvobodili Egipt z diktatorejem Naserjem na čelu. Osvobodili so Sirijo z diktatorejem Asadom na čelu in začeli podpirati diktatorja Arafata na čelu Palestincev.
Naučili so jih terorizma in to počno še danes.
Palestinci so idealni medij, za sprožanje nemirov in terorizma v Palestini in po svetu.
Vzpobujajli so natalitato, nekontrolirano rast prebivalstva, ki rojeva na milijone Palestincev, brez vsake perspektive, razen terorizma in fiktivnega boja za svobodo.
S svobodo je povsod problem.Očitno ni svobode brez bomb in kalašnikovih.
Nihče do sedaj Palestincem ni obljubil miru, temveč samo svobodo in oboroženi boj.
Danes so Palestinci dosegli dno, vsaj v Gazi in čas je, da sedejo za mizo z Judi in se pogovorijo o bodočnosti.
Brez posrednikov, kajti ti vidijo svobodo doseženo z bombami, raketami in terorizmom.
Mir je mogoče doseči le s pogajanji med Judi in Palestinci. Ti so živeli, živijo in bodotudi v bodoče živeli skupaj.
V Izraelu danes živi 2.100.000 ali 21% ljudi, ki so državljani Izraela in so arabsko- palestinskega porekla, so potomci 200.000 ljudi, ki so tam ostali po letu 1948. Imajo vse pravice kot ostali državljani. So tudi v parlamentu.
Na palestinski strani so leta 1948 tudi ostali judje in kristjani. Danes ni tam vec niti enega. Ne kristjana ne Juda.
Podobno je v vseh državah tam okoli.
Torej so problem muslimani in ne judje.
Če bi se v Slovenijo naselilo tuje ljudstvo in tu ustanovilo svojo državo, bi bili problem Slovenci, ne tuje ljudstvo?
Sprevržena logika, da te kap.
Zradi Izraelskega odnosa do Palestincev, ki so brezpravni domorodci, zlasti v okupirani Gazi in Zahodnem bregu, so nastali arabski terorizem in vojne na Bližnjem vzhodu, zaradi česar se reke migrantov že desetletja valijo v Evropo, ki bo posledično kmalu orientalizirana. Vse v interesu Izraela.
Medtem, ko se prerekate o Palestini in Ukraini ste večina vas spregledali, da se svet in še posebaj Evropa sesuva.
Za boljše razumevanje si oglejte kakšen govor Alice Weidel-vodjo AFD iz nemškega parlamenta. Velja tudi za nas, tako za Roberta kot Janeza, ptička iz istega neokonskega globalistčnega gnezda.
Novinarji in komentatorji snemite plašnice ali pa raje pišite o vremenu.
Kje vidite kaksno sesuvanje? Alice Weidel? Smesno, ta nima ne prakticne, ne teoreticne moznosti da pride kdajkoli do oblasti. Pride le do besede in to je pac demokracija.
Ko bo demokracija ogrozena, bo Alice v arestu.
Kakorkoli in kamorkoli obrneš miru na tem področju nikoli ne bo. Razne primerjave padejo kaj hitro v vodo.
Recimo Jeruzalem, ki si ga delijo vse tri vere. Prvo kot prvo je judovska vera, oziroma so Judje prvi naseljevali to področje mnogo mnogo pred obema drugima verama. Pravzaprav je težko točno opredeliti, kdo so bili večinsko ljudstvo tam okrog križanja Jezusa, predvsem pa niso bili muslimani, ki so po Mohamedovem koranu, skopiranem iz Svetega pisma stare in nove zaveze nastali šele stoletja pozneje.
Judje, oz, Izraelci so bili večkrat pregnani iz tega ozemlja ali pa so zaradi slabih pogojev odšli drugam, recimo v Egipt. Ampak, takrat še ni obstajala Evropa s svojimi bonitetami in ” emigranti, imigranti so bili razočarani s pogoji, recimo v Egiptu in jih je ” kao” Mojzes popeljal nazaj v Sveto deželo.
Če zgodovinarji, antropologi itd. točno vedo, kdo je bil tisti večinski narod na tem področju, naj me koklja brcne. Ampak tam okrog 00 leta Kristusovega so bili očitno to Judje. Rimljani takrat še pogani so jih nato zaradi uporov razgnali na vse štiri strani neba, pozneje pa za kazen, ker so bili krivi križanja božjega sina.
Ko gora nikakor ni hotela k Mohamedu je šel on k njej in s svojimi sledilci sklenil novo vero vpeljati po vsem takratnem znanem svetu. Nasledniki pa sploh z ognjem in mečem. Križarji so se nekaj mučili okrog Jeruzalema in počasi so to sicer precej negostoljubno pokrajino zavzela nomadska plemena, ki so se zaradi puščavskih ali polpuščavskih nerodovitnih področij morali ves čas seliti.
Kdo točno je bil ali je pravi domorodec nikoli ne bo jasno, jasno pa je, da so bili potem dolgo gospodarji Otomani. V bistvu do konca I. sv. vojne, ko so Angleži ustanovili nekaksen protektorat nad tem in sosednjimi ozemlji, kjer so potem nastale nove države.
Zdaj pa nastane vprašanje, zakaj sploh nastajajo vedno nove in nove krvave vojne.
Če gledamo od leta 00 je to najbrž mešanica Judov, Rimljanov, Arabcev, Turkov, križarjev in še koga. Zakaj je temu tako je čista biologija in človeška potreba po, no ja, recimo določenih stikih, ki ne pomenijo samo rokovanja itd.
Zatorej preseravanje okrog tega nesrečnega področja je seveda voda na mlin tako Irana, Rusije, Kitajske, ZDA kot Evrope. Dokler in Judje in ” palestinci” sami ne bodo pogruntali, da bo samo z nekakšnim sobivanjem v korist obema je vse skupaj larifari. Kdaj bo to pa niti vsi ti trije bogovi zam zgoraj ne vedo.
Ce ste si priredili in poenostavili argumente, to se zdalec ni resnica, ampak poceni propaganda. Vprasanje je edino zakaj to pocnete.
Sicer pa, v Slovenijo se je v resnici naselilo tuje ljudstvo – Slovenci v 6. stoletju.
To je laž. Izraelci niso nikogar okupirali, niti nikomur vzeli zemlje. So živeli tam, marsikdo se je pa preselil tja, ker so ga drugje preganjali.
In najhujši antisemiti so muslimani – že od Mohameda naprej, ki je prvi naredil genocid nad Židi v enem mestu.
Ne vem, ce ste kdajkoli ziveli v zares tujem okolju. Afrika, Azija ali podobno. Ko se ljudi na cesti “razhajca”, ni nobene pameti in nobene logike vec, ampak samo se gola anarhija in nasilje. Takrat je protistrup samo se vecje nasilje.
Nekoc sem bil v sredi Afrike, ko se je to zgodilo. Ne vem vec zakaj so domorodci protestirali, tudi ni pomembno, ampak temperatura se je tako dvigovala, da so na koncu spanski vojaki v vlogi OZN enostavno nekaj demonstrantov postrelili. To ni bilo tako dalec nazaj, mogoce 20 let. Nikjer nisem zasledil, da bi na zahodu kdo o tem kaj pisal. Pa je bilo in to ne tako malo, vozil sem se mimo trupel na cesti in v jarkih.
V Pakistanu so ljudje ponoreli, ker je menda nekdo nekje “uzalil” Koran. Spet kopica mrtvih.
V nasem lastnem kokonu smo se navadili, da jemljemo zadeve razumsko in poskusamo razumeti, moderirati in se pogajati. Ampak, vedno znova ugotavljamo, da “druga stran” nekako ne reagira razumsko in zadeve eskalirajo. Glej Sirijo, Libijo, Afganistan, Burmo, Ukrajino, Palestino, v vrsti caka se vrsta drugih. Vedno znova se ponavlja, da ne naredimo nic, razen debatiranja. V resnici bi gola sila prav na zacetku preprecila vse kar se je potem zgodilo.
Velja preprosta resnica, da z vojsko lahko preprecis vojno.