Kandidat za novega/starega hrvaškega predsednika Zoran Milanović, ki je v prvem krogu dobil 49,1 % glasov in bo precej...
Ključnik: Hrvaška
Hrvaške volitve: Je slabo za demokracijo, če predsednik nima resne konkurence?
Predsedniške volitve na Hrvaškem niso posebej zanimive, saj na njih nastopa en sam favorit. Aktualni šef države Zoran Milanović. Seveda bi bile te volitve precej razburljivejše, če bi proti Milanoviću kandidiral njegov edini pravi tekmec v hrvaški politiki, torej premier Andrej Plenković. Toda temu očitno vsaj še nekaj časa bolj ustreza voditi vlado, kot pa se vojskovati z občasno infantilnim Milanovićem, čigar besednjak je pogosto na ravni gostilniškega kvantanja. Toda večini Hrvatov je to všeč, zato je Milanović edini resni kandidat za predsedniški mandat 2025-2030.
Alternativa visoki odvisnosti od uvoza elektrike je samo izgradnja drugega bloka JEK
Slovenija danes povprečno pokrije približno 85 odstotkov potreb po električni energiji. Poleti je ta odstotek lahko celo višji, pozimi pa stopnja samooskrbe precej pade. Toda do pravega problema šele pridemo: nihče ne zanika, da bomo ob zaprtju TEŠ in kasneje še nuklearke v Krškem, predvsem pa zaradi močno povečane porabie postali na področju elektrike izjemno odvisno od uvoza, opozarja Bine Kordež. Na ta vidik nasprotniki gradnje novega reaktorja v Krškem (JEK 2) enostavno pozabljajo. Odgovori, da bomo pač bolj varčevali z elektriko oziroma da jo bomo v bodoče manj porabili, preprosto niso realni. Alternativa visoki uvozni odvisnosti in nepredvidljivosti razmer na evropske trgu je zgolj in samo ena: izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne, torej projekt JEK2.
Dokončna pokoronska streznitev, odrast ali posledice načrtovanega premika k butičnemu?
Statistični podatki o rezultatih slovenskega turizma v tem letu, ki počasi kapljajo v javnost tudi za glavno poletno sezono, kažejo, da vsaj količinsko slovenski turizem ne podira več rekordov, ne dosega t. i. predkoronskih rezultatov, kar samo po sebi niti ni slabo. V vse strategije smo namreč zapisali, da hočemo manj množičnega turizma, več butičnega, več kakovosti, zelenega, trajnostnega pristopa, več boljših gostov z več porabe. Smo dosegli cilje?
Miti in legende o pokojninski reformi
Glede na prva izhodišča pokojninske reforme, ki jih je pred kratkim predstavilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, lahko v naslednjih mesecih pričakujemo vročo debato o ključnih temeljih našega bodočega pokojninskega sistema. Ne glede na to, kaj vse bomo ali ne bomo slišali od politikov, je ključno dvoje. Prvič, da postopno, v nekaj desetletjih, dvignemo povprečno upokojitveno starost na vsaj 66 let, kar vsekakor ni prezahtevno. Drugo dejstvo pa se tiče finančne vzdržnosti na nivoju posameznika, kjer moramo vzpostaviti obvezo plačevanja prispevkov za ZPIZ vsaj v višini 400 evrov mesečno, kar je predpogoj za zagotovljeno minimalno pokojnino. To sta dva ključna parametra pokojninskih reform v naslednjih desetletjih.
Prišel bo dan, ko na plažah Mediterana ne bo več prostora za še eno brisačo
Nekoč je bil turizem nekaj lepega in tedaj je bil turist še človek, ne pa številka na barviti plastični zapestnici, ki jo dobijo udeleženci križarjenj, da jih vodiči lažje identificirajo, ko se za nekaj ur izkrcajo iz orjaških ladij, si na hitro ogledajo obalna ali priobalna mesta, poslikajo in posnemejo vse znamenitosti, potem pa jih vodiči kot ovce naženejo nazaj na križarko in odplujejo dalje. Še večje množice pridejo z avtomobili, nekaj manj jih prileti z letali, vsako leto pa se iz severnih in zahodnih delov Evrope zapodi proti Sredozemlju na desetine milijonov ljudi. Počasi se lahko začnemo bati, da bo na mediteranskih plažah nekega dne enostavno zmanjkalo pristora za vse brisače.
“Če v četrtek ne bo reakcije, lahko spakiramo kovčke in gremo domov”
Po katastrofalni uvodni tekmi s Hrvaško na kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre (92 : 108) je selektor...
Kako je Slovenija pustila na cedilu svoje ribiče in se spet blamirala s propadlo arbitražo
Slovenski ribiči, ki jih hrvaška terja za več kot 3 milijone evrov kazni zaradi ribarjenja v domnevno hrvaških ozemeljskih vodah, so na lastni koži občutili nesposobnost slovenske oblasti, da poskrbi za interese države in njenih državljanov. Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je zavrnilo pritožbo ribičev zaradi hrvaških kazni kot nedopustno, je sledilo Sodišču Evropske unije, ki je podobno ugotovilo že pred leti: da namreč arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško ni, saj je postopek propadel zaradi hrvaškega izstopa iz arbitraže, do česar je prišlo po škandalu zaradi prepovedanega telefonskega pogovora med Jernejem Sekolcem in Simono Drenik.
“Arbitraža določa mejo in škandalozno je, da je sodišče priznalo kot pravni temelj neke hrvaške predpise, ki so v nasprotju z odločbo arbitraže”
Z vidika političnega stališča Slovenije bi se seveda lahko strinjali z nekdanjim predsednikom vlade dr. Mirom Cerarjem...
“To je sporočilo vsem v regiji, ki nas gledajo in niso člani NATO pakta.”
Hrvaški "tehnični" minister za obrambo Ivan Anušić je bil navdušen in vsebinsko pomenljiv med prevzemom šestih od...
Hrvaški povolilni cirkus z Domovinskim gibanjem in ustavnim sodiščem v glavnih vlogah
Po volitvah, ki so precej nenavadno potekale v sredo, kar je sicer v skladu z zakonodajo določil predsednik Zoran Milanović, na hrvaškem potekajo intenzivni pogovori o sestavljanju vlade. HDZ ima sicer udobno relativno večino 61 glasov, a za oblikovanje vlade jih potrebuje 76, kar se na prvi pogled glede na sestavo Sabora morda zdi enostavno, a zadeve niso povsem preproste. Napetosti je dvignilo še ustavno sodišče, ki je odločilo, da Milanović ne more biti mandatar za sestavo vlade, tudi če odstopi z mesta predsednika Republike. To odločitev so na levem političnem polu nekateri označili celo za državni udar.
Ekscentrični Milanović ni rešil hrvaške levice, slavila je ponovno HDZ
Hrvaške parlamentarne volitve, razpisane za 17. april, niso prinesle zmagoslavja levosredinske opozicije, zbrane okoli socialnih demokratov (SDP) pod poetičnim imenom Reke pravice prihajajo (Reke pravde dolaze). Zgodba nekdanje Kukuriku koalicije se ni ponovila. Kot vse kaže, bo SDP s partnerji dobila vsaj 20 mandatov manj kot HDZ v 151-članskem saboru. To pa je rezultat, ki nikakor ne more veseliti hrvaške levice, še manj predsednika države, ki se je želel aktivno vključiti v predvolilno kampanjo. Operacija Z, kot so na Hrvaškem imenovali “volilno intervencijo” predsednika republike Zorana Milanovića, torej ni uspela. Varuhom ustavnega reda je odleglo, zadovoljni so seveda tudi v desnosredinski HDZ in stranki Domovinsko gibanje, ki se je uvrstila na tretje mesto.
Fenomen Zoran Milanović ali levi Trump na južni meji
Ne glede na svobodno burlesko, ki jo uprizarja sedanja vlada v Sloveniji pod taktirko Roberta Goloba, je politična situacija na Hrvaškem še veliko bolj sočna, kot se tudi spodobi za naše južne sosede. Predsednik države Zoran Milanović in premier Andrej Plenković sta se zapletla v začaran krog verbalnega obračunavanja, kjer ni videti meja žalitvam in udarcem pod pasom. Milanovićeva nedavna napoved, da bo kar s predsedniškega mesta kandidiral za poslanca sabora in predsednika vlade, je dvignila na presežne obrate celotno Hrvaško. Mnogi ga podpirajo, mnogi pa menijo, da so njegova stališča in nastopi na meji norosti.
“Prodaja Mercatorja je bila v resnici nacionalna tragedija”
Vojko Volk, sedanji državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, nekdanji veleposlanik v Zagrebu, Rimu..., v časniku...
So davki res problem Slovenije?
Da so plače v Sloveniji bolj obremenjene z davki kot drugje v Evropi, posebej v primerjavi s sosednjimi državami, je v resnici še eden izmed urbanih mitov. Realne primerjave Slovenije z Avstrijo in Hrvaško namreč pokažejo, da so davčne obremenitve v Avstriji za podobna delovna mesta kar okoli pet odstotnih točk višje kot v Sloveniji za večino zaposlenih. To izhaja tudi iz statističnih podatkov o povprečni davčni obremenitvi. Res pa je, so plače v Avstriji višje kot pri nas, kar velja za večino razvitejših držav EU, kamor se želimo uvrstiti. Za večino zaposlenih imamo v Sloveniji nižjo davčno obremenitev tudi v primerjavi s Hrvaško, slabše pogoje pa imamo pri nekaj višjih plačah, izraziteje odstopamo pri najvišjih prejemkih, ki jih prejema nekaj tisoč ljudi v Sloveniji.