Ključnik: turizem
Vremenske napovedi kot novodobni rebusi

Vremenske napovedi kot novodobni rebusi

Po ekstremnih vremenskih dogodkih, ki imajo včasih tudi tragične posledice, smo se že navadili, da naši uradni vremenarji (Agencija za okolje – ARSO) občasno pretiravajo z oranžnimi, rdečimi in drugimi opozorili, s čimer ni načeloma nič narobe. Bolje preventiva kot kurativa. Ob branju njihovih napovedi pa ne moremo mimo dejstva, da se vedno bolj pogosto zatekajo k nerazumljivim poimenovanjem, opisom pojavov, komični geografski latovščini, ki je očitno nekakšna samobrambna drža pred morebitnimi očitki o nestrokovnosti. V bistvu povsem nepotrebno, ker ljudje v naših podalpskih koncih precej dobro razumejo, da je napovedovanje vremena precej “mehka znanost”.

Slovo še ene “pomladne” zime

Slovo še ene “pomladne” zime

S 1, marcem se je začela meteorološka pomlad, Pust tokrat zelo dobro opravlja delo, mogoče še predobro. Letošnja zima, ki je sicer po dolgih letih celo po nižinah, po nekem čudnem nakljujčju prinesla bel Božič, je bila seveda spet bolj pomladna. Na trenutke je spomnila, da morda še obstaja, ampak tudi v višje ležečih predelih je sneg postal neka posebnost, atrakcija. Rezime zime so že naredili v sosednji Avstriji, kjer jih seveda najbolj skrbi, kaj bo z zimami in njihovim paradnim turističnim konjem v naslednjih letih. V Kranjski Gori so ta vikend z mukami izpeljali 64. Pokal Vitranc. Če bi bil v koledarju naslednji teden, ga ne bi bilo.

Eksplozivni Santorini

Eksplozivni Santorini

Zadnje dni turisti, celo lokalni prebivalci bežijo s Santorinija. egejskega, vulkanskega bisera, kjer imajo svoje vikende tudi številni holivudski igralci, vplivneži…. Otok je precej priljubljen tudi med Slovenci, s svojim (sedaj) sodobnim letališčem je odlična povezava za številne bližnje otoke v Egejskem morju. Mistična, morda zgodovinska Atlantida, je spet pred morebitno novo katastrofo. Več kot 500 potresov z močjo, ki presega magnitudo 5 po evropski lestvici ni samo zanimivost, ampak resna grožnja grškemu turizmu, gospodarstvu v letu 2025.

Dokončna pokoronska streznitev, odrast ali posledice načrtovanega premika k butičnemu?

Dokončna pokoronska streznitev, odrast ali posledice načrtovanega premika k butičnemu?

Statistični podatki o rezultatih slovenskega turizma v tem letu, ki počasi kapljajo v javnost tudi za glavno poletno sezono, kažejo, da vsaj količinsko slovenski turizem ne podira več rekordov, ne dosega t. i. predkoronskih rezultatov, kar samo po sebi niti ni slabo. V vse strategije smo namreč zapisali, da hočemo manj množičnega turizma, več butičnega, več kakovosti, zelenega, trajnostnega pristopa, več boljših gostov z več porabe. Smo dosegli cilje?

Zelena butičnost, manjši odtis, večja vrednost za vse!

Zelena butičnost, manjši odtis, večja vrednost za vse!

Naslov tega članka ni sarkazem, satira, ki se navezuje na nedavni spektakularni “ognjemet” v centru Portoroža, ampak dobeseden prepis naslova vizije Slovenske turistične organizacije (STO). Kot je značilno za precej, morda kar večino, vizij, strategij v naši državi kar dobro napisano, načelno zastavljeno, “naslovljeno” a večinoma gre žal za prazno klobasanje, ki se ne odraža v praksi. Razkorak med umetno marketinško, promocijsko obljubo potrošniku in dejanskim produktom, storitvijo, ki jo ta dobi, je pa na dolgi rok dokazano najbolj boleč strel v koleno. Domnevni samovžig “barakarskega naselja” pred elitnim hotelom Kempinski Palace v Portorožu je samo še en dokaz fake butičnosti in neobstoječega izvajanja turističnih strategij.

Prišel bo dan, ko na plažah Mediterana ne bo več prostora za še eno brisačo

Prišel bo dan, ko na plažah Mediterana ne bo več prostora za še eno brisačo

Nekoč je bil turizem nekaj lepega in tedaj je bil turist še človek, ne pa številka na barviti plastični zapestnici, ki jo dobijo udeleženci križarjenj, da jih vodiči lažje identificirajo, ko se za nekaj ur izkrcajo iz orjaških ladij, si na hitro ogledajo obalna ali priobalna mesta, poslikajo in posnemejo vse znamenitosti, potem pa jih vodiči kot ovce naženejo nazaj na križarko in odplujejo dalje. Še večje množice pridejo z avtomobili, nekaj manj jih prileti z letali, vsako leto pa se iz severnih in zahodnih delov Evrope zapodi proti Sredozemlju na desetine milijonov ljudi. Počasi se lahko začnemo bati, da bo na mediteranskih plažah nekega dne enostavno zmanjkalo pristora za vse brisače.