Srečno, Katka! Česa novi ministrici za zdravje res ne sme zmanjkati

Valentina Prevolnik Rupel s soprogom, veleposlanikom Tadejem Ruplom (Foto: Mediaspeed)

Avtor: | 7. oktobra, 2023

No, pa jo končno imamo. Seveda mislim kandidatko za novo ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel – Katko ( v nadaljevanju Valentino). Dolgo smo jo čakali in predsednik vlade je končno izustil, kako se je odločil; zgodilo se je tik pred zdajci. In kandidatka, ki je sicer že nekaj mesecev državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, je na tiskovni konferenci svoje umeritve za prihodnost povedala še isti dan, ko je bila predlagana s strani premierja. Prepričana je, da bo zdravstveni sistem po njenem ministrovanju vsaj nekoliko boljši, kot je danes. Ni sicer povedala, kaj si pod to predstavlja. Kot raziskovalka bi naredila dobro potezo, da bi nam dala vsaj nekaj indikatorjev, po katerih bi lahko merili izboljšanje sistema po njenem ministrovanju, pa tega nismo dobili.

V svojem nastopu je opomnila je, da prevzema funkcijo sredi mandata in da ima še dve leti in pol časa. Iz tega stavka se vidi, da smo spet dobili politično začetnico za ministrico, saj bi morala vedeti, da je zadnje leto mandata, če vlada sploh preživi do tedaj, le še boj za glasove v novem parlamentu. Tedaj se zelo težko sprejemajo kočljivi ukrepi, ki pa jih v zdravstvu potrebujemo zelo veliko. Torej bodoči ministrici za resne spremembe dejansko ostaja le še leto in pol, pod predpostavko, da bo vlada obstala. Kajti tudi vlade se v Sloveniji (pre)hitro menjajo.

Sam sicer dvomim, da se bodo želje predsednika vlade izpred nekaj tednov, ko je razmišljal, da bodo ministrici pripravili ukrepe, ona pa jih bo zgolj izvedla, tudi uresničili. Bodoča ministrica je znanstvenica in težko jo bo prepričati, da bi bila le izvajalka ukrepov. Njen raziskovalni in ustvarjalni um ji tega ne bo dovoljeval, četudi si bi to želel sam predsednik vlade.

Dostopnost do kakovostnega zdravstvenega varstva, vzdržnost financiranja, opredelitev košarice pravic so tri točke, v katerih so združeni njeni cilji. V enem od medijev je v preteklosti izjavila: “Želimo oblikovati košarico ključnih zdravstvenih storitev, ki bodo v celoti krite iz javnih sredstev. Storitve, ki niso ključnega pomena za zdravje prebivalstva in jih v košarici ne bo več, bo treba prepustiti trgu ali jih pokriti iz drugih virov.”

Pogumen korak, ki verjetno ne bo všeč nevladnim organizacijam in še komu. Vsekakor je to stara ideja, ki jo ekonomisti zagovarjajo že veliko let, a nikoli ni dobila širše podpore . Če beremo splet, kandidatko podpira tudi dr. Dorjan Marušič, ki je že bil minister in je tudi že večkrat zagovarjal košarico storitev kot enega od ključnih izhodov iz krize.

Valentina je pri napovedih zelo skromna, bistveno skromnejša od Bešiča. Niti besedice pa ni rekla o zdravstveni reformi. Ta je očitno z odhodom ministra Bešiča odšla iz repertoarja sedanje vlade, ki je imela polna usta zdravstvene reforme, sedaj je pa niti z besedo ne omenjajo več. Še pred meseci so se hvalili z zakonom, ki naj bi nam prinesel digitalizacijo v zdravstvo (kot da je sedaj še nimamo). Zdaj pa so celo v koaliciji spoznali – med sejo parlamentarnega odbora za zdravstvo -, da ni zrel za parlamentarno obravnavo. Kakšna zmeda je to sedaj v zdravstvu, saj je ta zakon baje potrdila tudi strokovna skupina, v kateri je do sedaj delovala Valentina, zakon je zelo podpiral tudi zadnji minister Bešič. Tako se je trenutno končala razprava o enem ključnih reformnih dokumentov ministra Bešiča.

Kandidaturo Valentine je podprl tudi dr. Erik Brecelj, vendar če se spomnite, je Brecelj podprl tudi kandidaturo dr. Danijela Bešiča Loredana, o katerem je menil, da je morda edini, ki lahko izvede reforme v zdravstvu. Na koncu se je kot predsednik vladnega Strateškega sveta za zdravje javno brutalno spravil na Bešiča in odločno zahteval, da zapusti ministrstvo za zdravje. Vprašanje je, koliko časa bo Erik tako prijazen do nove kandidatke za ministrico za zdravje. Še posebej zato, ker vodi zelo pomembno strateško strokovno skupino na vladi. Če je bila do sedaj gospa Valentina le članica te strokovne skupine, bo zdaj zamenjala pozicijo in bo morda tudi ona spoznala, da je ministrski položaj vseeno malce drugačen kot sekretarski ali članstvo v strokovni skupini.

Seveda jo je podprl predsednik vlade Robert Golob, ki je dolgo, prek vseh racionalnih razlogov podpiral početje ministra Bešiča, nato pa mu je čez noč napisal posebno odstopno izjavo, mu jo dal podpisati in tako poleg presenečenja še osebno diskreditiral ministra Bešiča, česar sicer predsedniki vlad ne počnejo. Kdaj bo odpoved v podpis dobila Valentina, kajti znano je, da ljudje pri letih, ki jih ima trenutno predsednik vlade, težko menjajo vedenjske vzorce, kajti ti ostanejo in pridejo na plan, ko je to potrebno.

Seveda podpira novo kandidatko tudi Gibanje Svoboda, kako pa bi bilo, da je ne bi, če jo je predstavil ravno njihov predsednik in če pa je njihova kandidatka. Hvalijo jo, kako je strokovna itd., kar smo tudi že slišali pri Bešiču, pa so se potem poslanci po odpovedi Bešiču samo modro umaknili in povedali, da ima pač predsednik pravico odsloviti ministra.
Ne dvomim tudi, da bodo ministričino imenovanje sprejeli tudi v parlamentarnem odboru za zdravstvo, saj ima tam večino glasov Gibanje Svoboda. Ampak tudi pri odboru in njegovi predsednici moramo dodati, da sta neomajno podpirala ministra Bešiča, ko pa ga je predsednik vlade diskvalificiral, so bili modro tiho in se strinjali z premierjem, kar je bilo pričakovano vedenje odbora.

Prihodnji teden bo Valentino podprl parlament in začelo se bo eno njenih najtežjih življenjskih obdobij, morda najtežje. Sicer ji želim veliko sreče, ker bo tudi moja ministrica in resnično si želim na tem stolu nekoga, ki bo potegnil stvari naprej, za to je že skrajni čas.

Sreče morajo ministri za zdravje v Sloveniji imeti res veliko, kajti le nekaj tednov po prevzemu ministrstva se začnejo dobesedno večni boji ministra (ministrice). Iz teh bojev so do sedaj razen redkih vsi izšli kot poraženci. Zakaj bi bilo pri Valentini kaj drugače? Sploh zato, ker je tveganje za poraz ob prevzemu mandata na polovici visoko tako za ministra kot tudi za prebivalce Slovenije.

Morda pa bo tokrat le drugače. Upanje baje umre zadnje. Seveda jo bom spremljal, tako kot sem ministra Bešiča. Želim si, da bi pisal o njenih dobrih potezah. Pustimo se presenetiti, pustimo času čas in Ministrstvo za zdravje Katki.

7 komentarjev

  1. Vladimira Vidmar

    Slovensko zdravstvo je očiten primer kako zlahka lažejo politiki pred volitvami in kako neodgovorno ter oholo se obnašajo, ko dosežejo večino v Parlamentu. Sicer pa ali ni naša zunanja ministrica pred volitvami obljubljala najkrajše čakalne dobe v zgodovini samostojne Slovenije, danes pa na neki televizijski debati oholo izjavi, da imajo Slovenci dovolj denarja in si lahko privoščijo zdravljenje v privatnem sektorju. Kar solzne oči dobim ob tako čuteči skrbi za majhnega človeka. A ljudje ne reagirajo, mladih to ne zanima, saj so zdravi, starim pa se verjetno več niti ne ljubi protestirati, saj so pomirjeni, ko uzrejo Jenula, Kebra in ono deklino iz 8. marca, ki v vladi fanta od Tine pišejo zakone, odstavljajo ministre in sploh skrbijo, da bodo tisti v senci še naprej dobivali dovolj našega denarja za njihove jahte in ostale pridobitve osovraženega kapitalizma. Naj ponovim že stokrat zapisano dejstvo, z vsakim novim/starim obrazom, bodo čakalne vrste še daljše in zdravje Slovencev še slabše. Zato dragi moji nam ne preostane drugega kot preventiva, preventiva, preventiva oziroma zdravo življenje. A ni fant od Tine rekel, da si je z veganstvom pozdravil astmo ? In covid z morsko vodo ? Nehote je odkril novo tržno nišo, saj bi naši trgovci lahko tistim z minimalno plačo ali pokojnino, prodajali morsko vodo v steklenicah ! Novi ministrici želim veliko uspeha, dr. Breclju pa enako pri njegovem delu na onkologiji. Strateškemu svetu, ki mu predseduje, verjamem približno toliko, kot sem verjela grafom, ki jih je na tiskovnih konferencah kazal in razlagal takratni predsednik vlade, Borut Pahor. Zato me niti ne bi čudilo, če bi dr. Brecelj nekega lepega dne ugotovil, da tudi fant od Tine ni tako zelo sposoben, kot je sprva kazalo ?

  2. slavkope

    Ko je aktualna kandidatka za ministrico sprejela ponudbo predsednika Vlade RS, je hkrati sprejela tudi njegovo skrajno ohlapno “strateško” zahtevo, da slovensko zdravstvo vrne v “zlate čase socialističnega in samoupravnega javnega zdravstva” v zgodovinsko propadli SFRJ.
    Skratka, v čase, ki jih malikujejo tudi samooklicani aktivisti “ljudske skupščine Glas ljudstva” oz. politično in medijsko malikovane “civilne družbe” pod politično komando multipraktik revolucionarnega operativca Jaše Jenulla in pod strokovno javno-zdravstvenim diktatom dr. Dušana Kebra, kot tudi kriminalne profitoljubne interesne skupine, ki se trajno parazitsko napajajo kriminalno prečrpanih, “prihvatiziranih” in privatiziranih zbranih javnih sredstev državne ZZZS in pravkar dejansko ukinjenih zasebnih zdravstvenih zavarovalnic.

    A kot vemo, se javno izrečeno začasno zaupanje in podpora nepredvidljivo narcisoidnega in svojeglavega prvega ministra Vlade RS lahko v trenutku spreobrne v javno deklarirano ne-zaupanje in ideološki, politični, strokovni in ne-človeški linč.

    Glede na to, koliko svojim osebno izbranim in promoviranim ministrom je doslej brezsrčno in nekolegialno izdajalsko zarinil nož ne-zvestobe v hrbet predsednik Vlade RS in prvak vladajoče stranke dr. Robert Golob, lahko pričakujemo, da se bodo na njegove kadrovske limanice poslej prostovoljno ali pod prisilo ujeli le še najbolj politično in strokovno naivni ter značajsko brezsramni karierni povzpetneži in najbolj sprevržene profesionalno-karakterne spake.

    A v tej vladavini “svobode” nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše!

  3. APMMB2

    Pred kratkim sem pojasnil, da ni smiselno saditi banane na Rogli. Kdo je pojasnilo razumel, je lahko ugotovil, da dokler v Sloveniji ne bomo dojeli, da samoupravni socializem v zdravstvu ne deluje, nobena reforma ni mogoča.
    Zdravstvo morajo voditi zdravniki in ne politična klika,ki je zlizana s kriminalom, ki odnese iz zdravstvene blgajane 10-15 % denarja, in še dodatnih nekaj % za nagrade “naših”. Ta vlada je zamenjala skoraj vse vodilne funkcionarje v zdravstvu, ki je popolnoma v džavnih rokah in si to lahko dovoli. Kaj je rezultat teh menjav.Nekaj stomilijonov primanjkljaja, podaljšanje čakalnih vrst in morda kakšna smrt preveč.
    Kaj je počel Bešič ni jasno, prav gotovo pa je naletel na mafijo, ki je bila nezadovoljna in ga je odstavila. Zdravstveno mafijo lahko primerjamo z neugodno klimo za gojenje banan na Rogli.
    Seveda pa mafija obilo plačuje medijem, ki plašijo ljudi s privatnim zdravstvom, ki da bo večini pacientom odrekla usluge, razen, če jih bo odrla do kosti.
    Vsi poznate izrek ; primite tatu! da še to pojasnim, ker vidim, da vas večine tega ne pozna. Tat v množici okrade žrtev,in začne vpiti :”Primite tatu!” in množica se spusti v lov, pa sama ne ve kam . Tat pa se izogne pregonu.
    Isto se dogaja pacientom,ki čakajo na pregled in poseg, ko mafija vpije, izognite se in preprečite privatizacijo v zdravstvu. To počne, ker je v javnam zdrtavstvu mogoče krasti, v privatnem pa ne.
    Pa naj navedem zelo nedolžen primer. Ko naročijo pleskanje sten v zdravstvenem domu, prepeleskajo še stanovanje naročniku del. Seveda plača vse skupaj zdravstveni dom. No gre res za malenkost, takšno kot je izlet že odstopljene ministrice. Mafije deluje bolj podjetno in pretakajo se milijono in milijoni v njene malhe.
    Zdravniki to vidijo in vedo, zato se javnemu zdravstvu upirajo in bojkotirajo. Zato je stanje v slovenskem zdravstvu porazno.
    Zato ima ministica dve možnosti, ali da sodeluje z mafijo in ohranja javno zdravstvo, ali pa sploh ne sprejem funkcije.
    V kaši, katero kuha sedanja politika ji znanje ne pomaga. Lahko bi bila Nobelovka, pa bo njen rezultat enak Bešičevemu.

  4. ren

    Dobaviteljsko mafijo v zdravstvu pod ključ – pa bo uspela vsaka reforma zdravstva!

    • Miller

      @ren, prehitel si me.
      Če bi izjavila: prva naloga, pristriči peruti dobaviteljem, oz. vrniti zakon o izboru dobaviteljev, bi ji verjel.

      Ko je začela “spet” s košaricami, torej cel kup “kar nekaj”, v stilu “vse je že pripravljeno, s prvim začnemo”, pa je povedala, da se ne bo spremenilo nič.

      Vsak, ki je “prenažrt kaviarja” nima več nobenega interesa boriti se za nekaj. Važno, da je funkcija za wikipedijo in plača.

  5. TL

    Pravo vprašanje je, ali ji bodo tisti, ki dejansko odločajo o (denarju v) zdravstvu, pustili narediti kaj koristnega. V dobro vseh nas, ki smo (potencialni) bolniki imam upanje, ampak…

    Kot je avtor zapisal: pustimo se presenetiti.

    #TooLate

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar


Evropske volitve: recikliranje “znucanega” Antijanša sentimenta prek trave, Palestine in evtanazije

Zadnje dni smo deležni precej intenzivnega uvoda v kampanjo za volitve v Evropski parlament. Ob žalostnem propadanju, samodestrukciji Socialnih demokratov, lahko spremljamo tudi nekakšno “die hard” politiko vladajoče Svobode, ki želi državljane v stiski zaradi katastrofalnega vladanja z različnimi medijskimi spini odvrniti, preusmeriti od vseh njenih napak, laži, zablod in ponovno, vsaj deloma, prebuditi ideološki antijanša sentiment, ki jih je izstrelil na oblast.

Legalizacija “trave”? Kulturna vojna na področju omame

Zadnja v sklopu referendumskih pobud, ki so razgibale dogajanje na domačem političnem parketu, je bila pobuda stranke SDS, da bi državljane Slovenije na posvetovalnem referendumu povprašali o tem, ali se strinjajo, da je potrebno predstavnike ljudstva, ki sedijo v parlamentu, testirati na prepovedane droge. Povsem resna ta pobuda SDS ni. A tudi povsem neresna ni.

Referendum o češnjevem cvetu

V teh aprilskih dneh prezgodnjega poletja mi je topel veter s kupom bledih cvetov na prag prinesel spomin na čudovit iranski film Vonj češnje. Avtor scenarija je Abbas Kiarostami, ki je film 1997. leta tudi režiral. Kiarostami je bil eden prvih iranskih režiserjev, ki je v devetdesetih vzbudil pozornost svetovne javnosti za iransko kinematografijo. Film prikazuje križev pot običajnega moškega poznih srednjih let, ki se odloči, da bo končal svoje življenje. Toda za to dejanje potrebuje nekoga, ki bi mu pomagal napraviti “samomor”. Torej se znajde v položaju, ki bi mu danes politično korektno rekli: pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.

Ko je Iran poslal drone nad Izrael, je Milan Brglez zaman molil za zmago

Kongres vladnih socialnih demokratov, ki je vrhunec doživel v soboto zvečer po srednjeevropskem času, je po naključju sovpadel z začetkom novega bližnjevzhodnega konflikta, potencialne vojne med Iranom in Izraelom. Ko so delegati premlevali rezultate prvega kroga glasovanja, so iranski droni in balistične rakete že leteli proti Izraelu. Po zaslugi delegatov, ki so s pičlimi 10 glasovi prednosti za naslednika Tanje Fajon izvolili Matjaža Hana, Milan Brglez ne more postati zunanji minister, kar je morda celo boljša novica kot ta, da je Han novi predsednik socialnih demokratov in da je na nek način “upokojil” staro gardo s Kučanom na čelu, ki je navijala za Brgleza. Vseeno pa ne gre spregledati, da je Brglez ne glede na vse prejel visoko podporo, zato SD ostaja še naprej razdeljena. Bo Matjaž Han res rešitelj svoje stranke ali le njen stečajni upravitelj?

Kučanova poslednja bitka: Predsedniške volitve v SD

Stranka socialnih demokratov (SD) bo na sobotem kongresu v ljubljanskem hotelu Union volila novo vodstvo. Nekdanji tovariši bodo po le nekaj letih zamenjali svoje vodilne kadre, ki jih je načela afera Litijska 51. SD je ob Janševi SDS edina še preživela stranka slovenske tranzicije. Samo ti dve stranki sta obstali vseh teh dolgih in burnih trideset let, vse druge stranke, gibanja in liste so bodisi mlajši bodisi počivajo na političnem pokopališču. Sobotne volitve novega predsednika SD bodo zato tudi simbolni spopad za prihodnji koncept slovenske socialdemokracije, če seveda verjamemo v njen obstoj, izvolitev Brgleza ali Hana pa bo v marsičem res poslednji poskus stare garde, da še naprej upravlja s stranko, ki si jo predstavlja kot naslednico nekdanje Zveze komunistov.

Namišljeni strelski pohod in realne organizacijske bombe v delovanju vlade in policije

Za Slovenijo je precej stresen teden, ki ga je zaznamoval preplah zaradi grožnje s strelskim napadom na šole. Informacije o ogrožanju otrok so vedno zahtevno področje za vse: za odgovorne, politike, starše, učitelje in učence, zato dovolj jasnih in pomirjojočih odgovorov na vprašanja državljanov nikoli ni. Zmeda je zato deloma logična. Je pa ta, zaenkrat neškodljiv “eksperiment” ali obremenitveni test, kakorkoli že hočete, pokazal na dve ključni stvari: precejšnjo neusklajenost, (ne)pripravljenost vodstva Policije in celotne vlade, da se strokovno sooča s takšnimi in podobnimi grožnjami ter jih hitro, strokovno razišče, in še večjo vladno nesposobnost komuniciranja takšnih kriznih dogodkov z državljani.

Vladni sklad za medijski mir

Razdeljevanje državnega denarja po političnih ali celo klientelističnih “merilih” je seveda nepošteno. Vendar pa ni moj namen, da bi moraliziral o tem, kako se sredstva iz medijskega sklada razdelujejo po tako očitno subjektivnih kriterijih, da kdor ni naš, ne bo dobil nič. Res je, to je grdo in kaže na popolno izgubo občutka za spodobnost. Včasih so se politiki vsaj pretvarjali, da jim ni vseeno. Vsekakor pa največji problem našega medijskega prostora ni pluralizem. Niti to ne, da večji del medijskega mainstreama gravitira na levo. Se jim pač splača oziroma so kadrovsko tako sestavljeni, da drugače enostavno ne morejo. Edini pravi in resni problem slovenskih medijev je ta, da so v večini primerov slabi.

Deklica Danka in transgeneracijski prenos travme

Zgodba srbske deklice je tako šokantna, da se nočem niti spuščati v podrobnosti. Srbi, ki so pred letom ali dvema doživeli strelski pohod 13-letnika, očitno dobro seznanjenega s kazensko odgovornostjo mlajših mladoletnih oseb, se lahko zdaj ponovno sprašujejo, kaj se (jim) dogaja. Toda tudi tokrat je odgovor iskati v vprašanju t.i. transgeneracijskega prenosa travme. Generacija, ki podeduje nerazčiščeno, zlasti pa pravno in moralno nesankcionirano patologijo svojih (starih) staršev, neizogibno doživi soočenje z nepredstavljivo fenomenologija zla.