Ključnik: Slovenija
Pravljice o obnovljivih virih energije

Pravljice o obnovljivih virih energije

Bombardiranje z ideologijo zelenega prehoda in oskrbo z elektriko iz obnovljivih virov je vsak dan hujše. To je seveda uradna usmeritev Evropske unije ter s tem tudi Slovenije, temu so podrejeni vsi energetski načrti in tudi razmišljanja. Namen takšne usmeritve sta skrb za okolje in trajnostni razvoj, kar je nedvomno pohvalno. Vendar pa vsi avtorji in ključni akterji našega energetskega prehoda pogosto zanemarjajo dejanske razmere in realne možnosti. Primerjave, ki nam jih ponujajo, so pogosto nerealne, manipulativne. Realnost je eno, govorjenje o “čisti energiji brez uporabe fosilnih goriv” pa vse bolj spominja na pravljice za lahko noč.

Vladno božično darilo nas bo stalo več kot 600 milijonov evrov

Vladno božično darilo nas bo stalo več kot 600 milijonov evrov

Vlada je lani vse zaposlene razveselila z božičnico. Politiki so se pridušali, da je treba narediti več za izboljšanje gmotnega položaja zaposlenih. Hvalevredno, ampak nekaj previdnosti vseeno ni odveč. Kajti po božičnici imamo na mizi že predlog o skoraj 15 % dvigu minimalne plače (ob 2,5 % inflaciji) ter tudi nov predlog o davčno ugodnejši delitvi dobička za zaposlene. Ta naj bi bila sicer prostovoljna, a glede na dosedanjo prakso ni izključeno, da neka vlada nekoč ne pride z idejo, da je desetino dobička potrebno izplačati zaposlenim. Bistveno je ohraniti treznost in ob dobrih željah imeti pred očmi tudi gospodarske rezultate države.

Slovenija in njen problem samooskrbe z elektriko

Slovenija in njen problem samooskrbe z elektriko

Ali je v Sloveniji možna samooskrba s solarno električno energijo? S povečanim vlaganjem v solarne panele, hranilnike in s pametnim upravljanjem porabe marsikdo lahko pokrije svoje celoletne potrebe po elektriki, a le pod pogojem, da mu država ta prehod sofinancira. Vseeno pa se računica ne izide v hladnejpi polovii leta, ko mu mora država zagotavljati elektriko iz drugih virov, hidroelektrarn, termelektrarn ali nuklearke. Brez njih pozimi enostavno nimamo (dovolj) elektrike. Alternativa je seveda uvoz, a ta elektrika je praviloma iz fosilnih goriv in pogosto tudi dražja. Letošnji oktober je dober dokaz, kako smo kljub možnosti uvoza vseeno rajši zagnali TEŠ in se s tem izognili kar 60-odstotni uvozni odvisnosti.

O čem sta se pogovarjala Bush in Putin na Brdu pri Kranju junija 2001

O čem sta se pogovarjala Bush in Putin na Brdu pri Kranju junija 2001

Tik pred božičem so Američani odprli del arhiva nacionalne varnosti, kjer najdemo zabeležko pogovora med Bushom in Putinom na Brdu pri Kranju 16. junija 2001. Celo po skoraj četrt stoletja je vsebina še vedno izjemno aktualna, razkriva pa tudi tiste dimenzije ameriško-ruskih odnosov, ki jih Evropejci premalo izpostavljamo in nanje celo pozabljamo. Ne gre le za barantanje, ki si ga danes glede Ukrajine privoščita Putin in Trump, pač pa tudi za skupen nastop proti Kitajski, za katero so Američani in Rusi že leta 2001 ugotavljali, da bo čez 50 let postala “velik problem”.

Sejemo sončno prihodnost – najboljša nacionalna zelena kampanja v Evropi

Sejemo sončno prihodnost – najboljša nacionalna zelena kampanja v Evropi

Slovenske železnice so prejele prestižno mednarodno nagrado za najboljšo nacionalno zeleno kampanjo v Evropi, ki jo podeljuje European Travel Commision – Rail Tourism Awards 2025. Gre za nagrado vseslovenskemu projektu, ki je prerasel v gibanje, Sejemo sončno prihodnost. Slovenske železnice so v sodelovanju z občinami letos spomladi ob železniških progah sejale sončnice  kot simbol svetle prihodnosti, upanja, vztrajnosti, skrbi za naravo in sodelovanja. Sončnice so v polnem razcvetu pozdravile evropski teden mobilnosti in simbolično povezale skrb za naravo, trajnostno mobilnost in lokalne skupnosti.

Obglavljeni Tito in kastrirano pravosodje

Obglavljeni Tito in kastrirano pravosodje

Zločin brez zločinca, zločin brez kazni? Če se nam obeta takšen epilog, potem imamo problem. Zaupanje v policijo je na psu, tožilstvo in sodstvo se obnašata, kot da sta nedotakljiva in ne odgovarjata za nič. Pendrek, ki ga je oblast prek svojega represivnega aparata pokazala v velenjskem primeru, je tako dokaz najvišje hipokrizije: moškemu, ki je ukradel Titovo glavo, zaradi poškodovanja kulturnega spomenika teoretično grozi osem let zapora, nasilnežu, ki je ubil človeka, pa morda niti sodili ne bodo, ker za obtožnico ne bo dovolj dokazov. V tej škandalozni tragediji absurda, ki se nam vrti pred očmi, sem brez besed: v Sloveniji se bolj splača ubiti človeka kot pa poškodovati (Titov) kip!

Kakšen je pravzaprav izvoz Slovenije?

Kakšen je pravzaprav izvoz Slovenije?

Ste opazili neobičajne komentarje visokih državnih uradnikov o mednarodni menjavi Slovenije? Najbolj izstopa tista, kako je postala Švica največji partner Slovenije v mednarodni trgovini. Ali kako imamo s Kitajsko skoraj 7 milijard evrov negativne trgovinske bilance. Takšne številke sicer res potrjujejo podatki Statističnega urada Slovenije o blagovni menjavi v lanskem letu, vendar pa imajo ti podatki imajo določeno omejitev: navedena vrednost mednarodne blagovne menjave zajema namreč tudi posle oplemenitenja. Kaj to v resnici pomeni?

Moralni svetilnik Evrope bo bojkotiral Evrovizijo na Dunaju

Moralni svetilnik Evrope bo bojkotiral Evrovizijo na Dunaju

Odločitev javnega zavoda RTV Slovenija, da maja ne bomo poslali predstavnika na izbor evrovizijske popevke 2026, je odmevala in našla nekaj prostora v svetovnih medijih. Kritike na račun slovenske udeležbe na tekmovanju, ki že dolgo nima več nobene zveze z Evropo, njeno kulturo, glasbo, ustvarjalnostjo…, saj na njem denimo nastopa tudi Avstralija, vsak čas pa bo mogoče tudi Kanada, smo poslušali tudi minula leta. Nekateri argumenti so bili zelo utemeljeni, da ne omenjamo navzkrižja s poslanstvom javne TV. Poleg teritorialne razgradnje samega tekmovanja za mnoge v oči bode predvsem vsebinska, ne-kakovostna preobrazba prireditve, ki so jo več kot očitno prevzeli določeni lobiji in vplivne skupine iz ozadja s politično-ideološko agendo.

Slovenski paradoks obdavčitve kapitala

Slovenski paradoks obdavčitve kapitala

V Sloveniji delo pri visokih dohodkih obremenjujemo nenormalno visoko, kakršen koli predlog za omilitev tovrstnih obdavčitev dela pa takoj naleti na močno nasprotovanje, češ da bi s tem razbremenili najbogatejše. A na drugi strani uvajamo dodatne davčne ugodnosti za donose iz premoženja, ki omogočajo neobdavčeno podvojitev premoženja po sedmih ali desetih letih. Takšen pristop zaradi svojega interesa, spodbujajo finančni svetovalci, država pa vse to podpira. Zato se lahko vprašamo, je res potrebno, da davčno tako močno stimuliramo donose iz kapitala, pri najvišjih prihodkih iz dela, pri ljudeh, ki pošteno v takšni obliki redne zaposlitve tudi ostajajo in ne iščejo kakih vzporednih poti izplačila, pa ohranjamo nenormalno visoko obdavčitev?

Ali ne vidiš, da Golob nekaj govori in drugo dela?

Ali ne vidiš, da Golob nekaj govori in drugo dela?

Od tistega, kar nam je obljubljal Golob na začetku mandata, je ostalo bore malo. Za konec mandata nas je obdaril z represivno državo, kar pelje Slovence v čisto drugo smer, kot jo je napovedal na začetku in za kar je dobil mandat te družbe. Nič novega, mi boste rekli. Ali ne vidiš, da Golob nekaj govori in drugo dela? Ja, vidim in slišim, ampak si tega ne želim, zato tudi to zapišem, da bomo ohranili dejstva na papirju in ne samo v spominu, ki se nam hitro briše, zato nas tudi tolikokrat nehote zavede, da znova in znova nasedamo obljubam, ne slišimo pa realnih možnosti in vsebine.

Pred referendumom: Podržavljenje smrti

Pred referendumom: Podržavljenje smrti

Tik pred zakonodajnim referendumom o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, kjer imamo v nedeljo zadnjo možnost, da zavrnemo civilizacijsko nesprejemljiv zakon, razkrijmo tudi tiste skrite plati tega zakona, o katerih nihče noče govoriti. Same po sebi nam povedo, da gre dejansko predvsem za izrazito politični zakon, ki omogoča brez večjih kazenskih sankcij tudi likvidacijo političnih nasprotnikov. S tem zakonom se vračajo stari časi, za katere smo mislili, da so že preteklost, zato bi bila njegova potrditev na referendumu v deželi, ki še vedno ni rešila odnosa do smrti, zelo nevarno dejanje.

Odprto pismo Niki Kovač

Odprto pismo Niki Kovač

Spomnim se na jesen 2011, pred volitvami, ko se je civilna družba množično pojavljala na različne načine, precej stihijsko in brez osnovnih pravil, kar je na t.i. desnici strani sprožilo precejšen odpor in negodovanje. Na drugi strani pa se je podpora temu dogajanju krepila na t.i. levici, in to celo tako močno, da je iz tega zrasla nova stranka, poimenovana Levica. Zaradi prevlade ideologije in hierarhičnih pravil, ki so za strankarstvo nujna, je v tistem času poniknilo iz politike več znanih obrazov aktivnega državljanstva. Ta absurd, da je civilna družba nekaj levičarskega, še kar traja. In hote ali nehote ga neguje tudi t.i. desnica.