Stoletje Henryja Kissingerja, na Bavarskem rojenega Juda, čigar družina je tik pred Kristalno nočjo emigrirala v Ameriko, nam pove veliko o tem, kako se je svetovna politika razvijala v zadnjih petdesetih letih. Nixonov svetovalec za nacionalno varnost in državni sekretar je prvi po Metternichu pravilno razumel načelo t.i. realpolitik in ga umestil v ameriško zunanjo politiko. Brez njega bi Kitajska mnogo kasneje postala (ekonomska) velesila, hladna vojna z Rusi pa bi bila še bolj mrzla.
Nič ne pomaga tem tovarišem, ki pijejo penino, pridigajo pa vodo, ki zahtevajo od navadnih ljudi, da se odpovejo avtomobilom, sami pa se prevažajo z limuzinami (se ve, da nemškimi, ker pravi neokomunost uporablja samo najbolj zanesljivo kapitalistično robo), katerih cena je vsaj 50 tisoč evrov, vse pride na dan. In ljudje, vsaj nekateri, imajo dovolj državljanske zavesti, da si upajo na glas komentirati to skrajno nesramno in poniglavo sprenevedanje levih ekstremističnih tovarišev, ki se niti najmanj ne sramujejo svojih sleparij, laži in potegavščin. A sleparije, laži in potegavščine imajo kratek rok trajanja, zelo hitro se pokvarijo in začnejo zaudarjati, da smradu ne more zakriti nobena dišava, ki jo poskušajo med ljudi razpršiti tem ekstremnim levičarjem naklonjeni mediji.
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji...