Ključnik: Izrael
Iran bi imel lahko teoretično že letos prvo atomsko bombo

Iran bi imel lahko teoretično že letos prvo atomsko bombo

Poročilo Mednarodne agencije za atomsko energijo IAEA razkriva, da pravzaprav niče ne ve, kaj zadnji dve leti z jedrskim programom počnejo v Iranu. Islamska republika se je odpovedala sporazumu z Zahodom, ki ga je formalno razdrl sicer Trump leta 2018, zato da lahko danes razmišlja o tem, ali bi se pridružil Netanjahujevi križarski vojni proti teheranskim ajatolam. Dve leti po propadu tega dogovora je Iran naznanil, da se ne čuti več dolžnega spoštovati omejitev glede razvoja jedrskega orožja. Toda kaj pa če Iran atomsko bombo že ima!? Ali je na to sploh kdo pomislil?

Blef “dvojne rabe”

Blef “dvojne rabe”

Državni zbor je s precej bornim rezultatom in udeležbo pri glasovanju, 38 poslancev je glasovalo za in 6 proti, prejšnji teden potrdil vladno resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki med drugim predvideva dvig izdatkov za obrambo na 3 % BDP, kar pomeni na približno 2 milijardi evrov na leto. Sicer še vedno manj kot zahteva NATO, kar bo postala politična zgodba sama po sebi. Vlada se je s svojo klasično blefersko strategijo sicer (spet) ujela v svojo past: zavezništvu NATO in EU z neko votlo resolucijo obljublja realen dvig obrambnih izdatkov, domači javnosti pa vzporedno “prodaja” t. i. dvojno rabo dodatnih investicij v obrambo, s čimer bolj ali manj odkrito sporoča, da bomo nekako “nategnili” zaveznike z kreativnim računovodstvom.

Kako daleč v Evropo lahko priletijo iranske rakete?

Kako daleč v Evropo lahko priletijo iranske rakete?

Po dveh predhodnih raketnih obstreljevanjih je tokratni spopad med Izraelom in Iranom že postal de facto vojna, zato je prvo vprašanje, ki si ga moramo zastaviti v Evropi, kdo bo v njej zmagal oziroma ali bi lahko Iran uresničil svoje grožnje in kakšno raketo poslal dlje od sredozemske obale. Kajti Islamska republika, kjer je na oblasti duhovščina, je znana kot najbolje založena država z balističnimi raketami na Bližnjem vzhodu. To pomeni, da ima v svoji orožarni ne le rakete kratkega, ampak tudi srednjega dosega, ki bi lahko teoretično priletele do 3.000 kilometrov daleč. To pa pomeni, da bi dosegle tudi večji del Evrope.

Zakaj je Izrael bombardiral Iran in česa neuvrščena Slovenija noče videti

Zakaj je Izrael bombardiral Iran in česa neuvrščena Slovenija noče videti

Izraelski preventivni napad na iranski jedrski program je pobotal slovensko predsednico in premierja, ki sta v skupni izjavi in pričakovano posredno obsodila izraelsko potezo. Neuvrščena zunanja politika, ki jo Slovenija vse bolj agresivno uveljavlja po letu 2022, v izraelskem napadu vidi predvsem grožnjo teokratskemu režimu v Teheranu, ki je glavni sponzor terorističnih skupin na Bližnjem vzhodu. Med drugim tudi Hamasa, ki ga slovenska diplomacija noče označiti za teroristično organizacijo. Za razliko od drugih zaveznikov v Evropski uniji in Natu namreč iranskega jedrskega programa ne vidi kot grožnje, ampak verjame, da gre v resnici za miroljubno rabo jedrske energije.

Kdo odloča o tem, ali se v Gazi dogaja genocid

Kdo odloča o tem, ali se v Gazi dogaja genocid

Nekdanji predsednik Borut Pahor je deležen hudih kritik, ker je v zvezi z govorom svoje naslednice v Evropskem parlamentu pripomnil, da sam ne bi obtožil neke države, da izvaja genocid, dokler se o tem ne bi izreklo mednarodno kazensko sodišče. Kritike letijo v napačnega predsednika, kajti Pahor je zgolj izpostavil objektivno dejstvo, da bo o tem, ali je v Gazi genocid, odločalo oziroma odločilo Mednarodno sodišče pravičnosti v Haagu oziroma Mednarodno kazensko sodišče. Samo sodniki tega sodišča imajo pravico razsoditi o tej izjemno pereči dilemi, ne pa politiki, aktivisti in novinarji. Morda je to včasih težko sprejeti, vendar pa naj bi bili odnosi med narodi utemeljeni na pravu, ne pa na čustvih. Res pa je, da je pogojnik vsak dan bolj realen …

Ko se depolitizirana RTV poda v mednarodno politiko

Ko se depolitizirana RTV poda v mednarodno politiko

Včeraj je bila skorajda glavna novica na vseh “kanalih” javne in popolnoma depolitizirane RTV Slovenija, da naša država menda ne bo več nastopala na Evroviziji, če EBU iz tekmovanja ne bo izključil Izraela. Veliko ljudi je na družbenih omrežjih to odločitev sarkastično pozdravilo, saj to tekmovanje po mnenju mnogih nima več praktično nobene povezave z glasbo, gre kvečjemu za nekakšno politično-aktivistično organizacijo, ki z javnimi sredstvi propagiro svojo ideološko agendo. V ta politični projekt so depolitizirani vključili tudi novopečenega poznavalca Evrovizije, “neuvrščenega” ex-predsednika Danila Türka, znanega ljubitelja Vladimirja Putina, ki je že pred meseci med drugim razglasil poraz Ukrajine.

Izstopajoča Melanija, politično “spolirani” Trump in usmerjeno neodvisna RTV

Izstopajoča Melanija, politično “spolirani” Trump in usmerjeno neodvisna RTV

V ponedeljek smo spremljali ustoličenje Donalda Trumpa, spet predsednika ZDA. Precej bolj umirjeno kot pričakovano s strani mnogih t. i. vplivnih deležnikov. Prenos oblasti v ZDA je potekal tekoče, demokratično, spodobno. Joe Biden se je na Kapitol pripeljal skupaj z Donaldom Trumpom, izmenjala sta si kar nekaj besed, demonstracije podpornikov in nasprotnikov v glavnem mestu ZDA so nekako poniknile, morda tudi zaradi temperatur in zimskega vremena. Civilna družba očitno deluje bolje v toplih časih. Podobno kot v Evropi.

Svet RTVSLO fanatično nad Izraelsko udeležbo na Eurosongu, vlada pa z novo strategijo zunanje politike na reciklirana pota neuvrščenosti

Svet RTVSLO fanatično nad Izraelsko udeležbo na Eurosongu, vlada pa z novo strategijo zunanje politike na reciklirana pota neuvrščenosti

V senci intenzivnega notranjepolitičnega dogajanja, interpelacije finančnega ministra, predsednice Državnega zbora, kontinuiranih laži notranjega ministra glede nezakonitega, neusposobljenega direktorja Policije… je Slovenija dobila novo strategijo zunanje politike. Če dokumentu na 15-ih straneh, ki razen floskul in zaskrbljujoče pavšalnosti ne vsebuje nič takšnega, kar bi reševalo resnične izzive, lahko sploh rečemo strategija. Gotovo ne rešuje akutnih problemov varnosti različnih oblik, ki jih je po svoje spet dobro razkril grozljiv napad na božičnem sejmu v Magdeburgu, pri čemer se mainstream mediji osredotočajo samo na patetično preusmerjanje pozornosti glede domnevne islamistične ali protiislamistične naravnanosti storilca, ki je sicer leta 2006 pribežal iz Savdske Arabije.

Damask je padel, Rusi bežijo, imperij iranskih ajatol se podira

Damask je padel, Rusi bežijo, imperij iranskih ajatol se podira

Padec diktatorja Asada in s tem slabitev vpliva iranskega teokratskega režima na Bližnjem vzhodu je zagotovo dobra novica. Nadaljnja slabitev iranskega vpliva bi lahko izpostavila tudi šiitske milice v Iraku, pa tudi Hutiji v Jemnu bi utegnili na neki točki ostali brez iranske podpore. Pri takšnem razvoju dogodkov nekateri vidijo celo upanje, da bi se morda lahko na koncu tudi sam režim iranskih ajatol zrušil sam vase in s seboj v brezno potegnil še osovraženo Islamsko revolucionarno gardo. To ne bi pomenilo le konca šeriatskega prava v Iranu, ampak tudi konec oskrbovanja Rusije z iranskim orožjem in Kitajske s poceni nafto. Pa tudi konec iranskih prizadevanj za razvoj lastnega jedrskega orožja …

Svetovna vojna: Po Ukrajini, Gazi in Libanonu še četrta fronta v Siriji

Svetovna vojna: Po Ukrajini, Gazi in Libanonu še četrta fronta v Siriji

Na prvi pogled presenetljiva obnovitev vojaških spopadov v Siriji je prinesla več pomembnih spoznanj, ugotavlja naš bližnjevzhodni sodelavec Andraž Šest. Američani niso igralec v regiji, saj so se v času Obame umaknili, Iran je oslabljen in izgublja vpliv, Rusija prav tako ni sposobna vzdrževati fronte v Siriji in brezpogojno podpirati svojega vazala Asada. Poleg tega Rusiji grozi, da bodo islamisti in ostali Asadovi nasprotniki pretrgali prometne povezave med ruskimi bazami v Siriji in Damaskom, kar bi pomenilo, da so ogrožena edina Putinova vojaška oporišča v Sredozemlju.

Bližnji vzhod: če je cilj res mir, bi morali poslušati vse vpletene z vsemi očitki in argumenti

Bližnji vzhod: če je cilj res mir, bi morali poslušati vse vpletene z vsemi očitki in argumenti

V minulih mesecih in letih je bilo slišati precej očitkov, tudi zelo hudih, na račun Izraela. Bolje rečeno – na račun izraelske vlade pod vodstvom Benjamina Netanjahuja in njega osebno. Za nekatere lahko rečemo, da so bili na mestu, drugi spet ne. O par njih se bodo izjasnila mednarodna sodišča. Zelo malo ali pa skoraj nič pa ni bilo slišati o očitkih Izraela – in to upravičenih – na račun drugih. Veljalo bi jim prisluhniti, če je naš cilj prenehanje spopadov in mir na Bližnjem vzhodu.