Svet stranke Levica je zamrznil članstvo poslanca Mihe Kordiša zaradi neposlušnosti. V Levici morajo očitno misiti vsi...
Svet stranke Levica je zamrznil članstvo poslanca Mihe Kordiša zaradi neposlušnosti. V Levici morajo očitno misiti vsi...
Anketa Mediane, ki jo je v nedeljo zvečer objavil POP TV, potrjuje špekulacije iz političnih kuloarjev, da se bo pritisk na premierja Roberta Goloba stopnjeval. Tokratno merjenje javnega mnenja je njegovim Svobodnjakom izmerilo rekordno nizko podporo (12 %), premier pa je na lestvnici priljubljenosti politikov končal na neslavnem zadnjem mestu. Ali so ti rezultati dejansko odsev razpoloženja med ljudstvom (vox populi), ali pa gre za “kreativno interpretacijo”, ki se sklada s pričakovanji zakulisnih botrov slovenske politike?
Ministrica za kulturo nam naroča, da smo nepopustljivi, da se ne zapletamo v različne domnevne razprave ali izkazovanje različnih mnenj, kajti ona pozna dejstva, kako pa ta dejstva razumeti, je stvar izključno zgodovinarjev in ne nekih naključnih razlagalcev. Izkazovanje različnih mnenj je torej nedopustno. Bolj tipičnega stališča do vloge posameznika, značilne za nedemokratično in avtokratsko urejeno družbo že dolgo nismo slišali, sploh pa ne iz ust kakega kulturnega funkcionarja.
Stranka, ki dnevno slavi NOB, odporništvo proti okupatorju, vse možne resnične in neresnične, napihnjene, izumljene bitke naših partizanov, Ukrajini predlaga kapitulacijo. In pri tem jih ni nič sram. Dejansko promovirajo rusko imperialistično politiko, dobesedno ravnanje ukrajinskih mest, pobijanje civilistov, ugrabitve ukrajinskih otrok, ki jih Rusi načrtno prevzgajajo, indoktrinirajo v skladu s svojim izumetničenim pogledom na svet. Predlagajo, da ne branijo svojih domov. Levica očitno podpira nedemokratičen, agresivni režim v Rusiji, očitno podpira tudi Iran in tamkajšnji nedemokratični režim pri boju proti Izraelu, podpira teroristična gibanja, ki nimajo nobene veze z demokracijo, pravicami žensk, istospolnih, svobodo medijev, drugače mislečih. Doma pa tulijo o nevarnosti fašizma, avtokratov, omejevanja svobode.
Revolucijo Podalpskih Kmerov se je dalo predvideti. Pandorino skrinjico je pred leti za hip odprla že ena od predhodnic Aste Vrečko, ko je mlademu, talentiranemu režiserju, ki je kasneje naredil kariero v tujini, zavrnila sredstva za film z argumentom, da je dovolj sposoben, da si sam najde sponzorje za svoj film. Veš, država mora finančno pomagati tistim, ki tega niso sposobni, mu je zaupljivo povedala in potrdila bojazen, da je le vprašanje časa, kdaj bo negativna selekcija povsem prevladala tudi v kulturi. Ma kaj negativna selekcija, zmagala je kulturna revolucija in striček Mao se smehlja v svojem mavzoleju.
Če je prva prioriteta vlade, da ne uniči javnega zdravstva, potem je druga prioriteta, to je včeraj razkril predsednik vlade, boj za demokracijo. Ja, prav ste slišali. Za demokracijo se bodo borili. Do zadnjega diha. Ni dovolj, da so aprila 2022 zmagali na volitvah in osvobodili Slovenijo janšizma, zdaj so napovedali še boj vsem, ki niso za demokracijo. Očitno so med nami tudi takšni. Antidemokrati. Antisvobodnjaki. Mračnjaki. Janšisti. Trumpisti. Putinisti… Vsi, ki ne sprejemajo Golobovega koncepta svobodne demokracije in streljanja na isti gol, so odslej nasprotniki demokracije in proti njim se bo vlada borila. Z vsemi sredstvi. Tistimi, ki so zakonita, upajmo. Ampak zato potrebujejo še drugi mandat, morda celo tretjega.
Letošnja nosilna tema Blejskega strateškega foruma A World of parallel realities/Svet vzporednih realnosti ne bi mogla bolje ustrezati tudi našemu trenutnemu notranjepolitičnemu vsakdanu. Le nekaj dni po “blejskem” bahanju in samoprepričevanju predstavnikov slovenske vlade o trenutni vesoljni pomembnosti, ugledu, prepoznavnosti Slovenije v svetu, Združenih narodih, v samostojni Palestini, Evropi in širše… je postalo jasno, da je Ursula von dr Leyen “najboljšemu” slovenskemu kandidatu za komisarja Tomaža Veselu pokazala rdeči karton, našemu priznanemu, uglednemu, vplivnemu premierju pa sporočila napotke za imenovanje bolj ustreznega kandidata, bolje rečeno kandidatke. Naša vlada je “pomahala z repkom” in že urgentno išče osebo po meri “prijateljice” Ursule, saj mora biti ime znano v 48-ih urah. To bo po ponedeljkovem sklepu vlade Marta Kos, ki je leta 2022 protestno izstopila iz Svobode, ker ta stranka ni spoštovala demokratičnih načel, strokovnosti, vrednot nekoruptivnosti, enakopravnosti in človekovih pravic. Razumite, če lahko.
Predsednik Nove Slovenije in novopečeni evropski poslanec Matej Tonin je poskušal pomiriti histerične izpade...
Razdeljevanje državnega denarja po političnih ali celo klientelističnih “merilih” je seveda nepošteno. Vendar pa ni moj namen, da bi moraliziral o tem, kako se sredstva iz medijskega sklada razdelujejo po tako očitno subjektivnih kriterijih, da kdor ni naš, ne bo dobil nič. Res je, to je grdo in kaže na popolno izgubo občutka za spodobnost. Včasih so se politiki vsaj pretvarjali, da jim ni vseeno. Vsekakor pa največji problem našega medijskega prostora ni pluralizem. Niti to ne, da večji del medijskega mainstreama gravitira na levo. Se jim pač splača oziroma so kadrovsko tako sestavljeni, da drugače enostavno ne morejo. Edini pravi in resni problem slovenskih medijev je ta, da so v večini primerov slabi.
Misel, da naj se s politiko ukvarjajo politiki, medije pa pustijo pri miru, ker so v domeni novinarjev, je v Sloveniji...
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako...