+Razkrivamo
Belgija je brez vlade zdržala 541 dni. Kako dolgo bo Slovenija?

Belgija je brez vlade zdržala 541 dni. Kako dolgo bo Slovenija?

Volitve so mimo, dobili smo relativnega zmagovalca in poraženca, ki tega nikakor ne misli priznati. Rezultat volitev tako ostaja dvoumen in Robertu Golobu načeloma daje pravico do mandatarstva, vendar brez sodelovanja Logarjevih Demokratov ne bo imel dovolj glasov za izvolitev. Zgodilo se je natanko to, kar sem napovedal že pred nekaj tedni: ali bo naslednja vlada v koalicijskem smislu “nenačelna”, saj bo v njej tudi stranka, ki nikakor ni leva, ali pa nas čakajo nove volitve. Manjšinska vlada Roberta Goloba bi bila v takšnih razmerah preveč tvegan projekt, Janševa domnevna vpletenost v prisluškovalno afero pa mora dobiti sodni epilog, preden bomo šli na nove predčasne volitve.

Lokalne volitve v kosovskem “loncu”

Lokalne volitve v kosovskem “loncu”

V nedeljo so potekale pete lokalne volitve na Kosovu od razglasitve neodvisnosti leta 2008, drugi krog je predviden za 2. november. Zaradi napetosti je v nekaterih regijah KFOR okrepil svojo navzočnost, saj si mednarodna skupnost nikakor ne želi novih zaostrovanj, pri katerih bi lahko imela v ozadju prste tudi Rusija. Župane in predstavnike občinskih skupščin državljani Kosova volijo v 38 občinah. Rezultati teh volitev imajo ključen vpliv na politično stabilnost, integracijo manjšin in mednarodni ugled države. Če bo Gibanje za samoodločbo (LVV) ohranilo ali razširilo nadzor nad večino občin, bi to okrepilo položaj premierja Albina Kurtija v pogajanjih z mednarodnimi akterji, vendar bi lahko hkrati poglobilo notranjo polarizacijo, zlasti če bosta opozicija in srbska skupnost volitve ocenili kot nepoštene in nepregledne.

Zakaj so slovenske sankcije proti Dodiku votle

Zakaj so slovenske sankcije proti Dodiku votle

Sklep vlade, da razrešenega voditelja bosanskih Srbov razglasi za nezaželeno osebo v Sloveniji, ima dve plati. Prva je svetla in kaže na pripravljenost slovenske oblasti, da tudi z dejanji pokaže načelnost, ko gre za sankcije zoper kompromitiranega in v primeru Milorada Dodika celo pravnomočno obsojenega tujega političnega voditelja. Druga stran je bolj problematična: Slovenija je sanklcionirala zgolj Milorada Dodika, ne pa tudi njegovih širših družinskih članov, ki so v naši državi dejansko poslovno in tudi siver aktivni. Zlasti sin Igor Dodik, ki je v Sloveniji praktično vsak mesec.

Putin je predsednik vojne, mir ni v njegovem interesu

Putin je predsednik vojne, mir ni v njegovem interesu

Rusija v skladu s svojo strategijo sprenevedanja, laganja in ciničnega posmehovanja seveda zavrača vse obtožbe, da so bili droni na poljskem nebu namerna provokacija. Spomnimo, enako lažnivo so Rusi trdili, da leta 2014 v Ukrajini niso sestrelili malezijskega letala na letu MH17 in umorili 298 potnikov, da “zeleni možici”, ki so prav tako leta 2014 začeli z okupacijo Krima nimajo nobene veze z rusko vojsko… Še dan pred napadom na Ukrajino 24. februarja 2022 so Rusi prisegali, da nimajo nobenega načrta za napad, v sedaj že skorajda štiriletni vojni pa po njihovih zatrdilih nikoli niso napadli civilnih ciljev, ugrabljali ukrajinskih otrok, uporabljali iranskih dronov, severnokorejskih raket, streliva…. Ob vsej tej poplavi dokazanih Putinovih laži in zločinov je resnično neverjetno, skrajno bizarno, kako nekateri zahodni politiki s Trumpom na čelu še vedno ne razumejo prave nravi in namer ruskega diktatorja.

Napad na Moskvo kot epilog v rusko-ukrajinski vojni

Napad na Moskvo kot epilog v rusko-ukrajinski vojni

Ukrajinska vojna ni spopad dveh držav, ampak konflikt med Evropo in Rusijo, iz katerega se Združene države Amerike počasi in vsaj začasno umikajo. Evropejci razumemo, da s prehudim porazom Ukrajine pade projekt Evropske unije, vprašljiva bi bila tudi usoda Nata. Toda po drugi strani je iluzorno pričakovati zmago Ukrajine. V pat položaju, v katerem smo se znašli, je ključno poiskati pot iz vojne. Preden bo ena ali druga stran nakazala, da pristaja na pogajanja, bomo videli – in pravzaprav že gledamo – eskalacijo, zaostritev spopadov; ne le ruskih, pač pa tudi ukrajinskih. Zato bombardiranje Moskve ne sme biti več tabu.

Holivudska taktika za drugi mandat

Holivudska taktika za drugi mandat

V šolske klopi se po sproščenem poletju vračajo šolarji, v državnozborske izbranci ljudstva, vlada pa je, z izjemo njenega predsednika, svoje dopustovanje končala s prvo popočitniško sejo že v četrtek. Na tej je sprejela najbolj nujen ukrep – nakazilo dodatnih 10 milijonov evrov za RTV Slovenija, menda za programe manjšin. Veliko dopusta pa gotovo niso imeli pripravljalci predvolilne strategije največje vladne stranke, obrisi te se že kažejo v zadnjih poletnh dneh. V njenem jedru bo odvračanje pozornosti javnosti od neizpolnjenih obljub, problemov, ki jih je ustvarila, ali ni rešila vlada, ter minimiziranje številnih spornih ravnanj predsednika vlade. Za ustrezno “prepariranje” volivcev bodo verjetno uporabljena praktično vsa sredstva in prijemi. Naloga je glede na realno stanje v državi gromozanska, ampak glede na izkušnje nekaj prejšnjih volitev ne nemogoča. Sploh ob ustreznem “angažiranju” ključnih medijev, ki bodo imeli nalogo ustvariti nekakšen vzporedni svet, ki bo pokazal na zgodovinsko uspešnost te vlade, genialnost njenega predsednika ter nepredstavljive nevarnosti ob morebitni zamenjavi oblasti.

Bitka za Arktiko

Bitka za Arktiko

Arktika postaja vse pomembnejši dejavnik v svetovni geopolitiki in gospodarstvu zaradi svoje edinstvene kombinacije naravnih virov in strateške lege, ugotavlja analiza ljubljanskega Inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije (IFIMES). Arktika je najsevernejša regija planeta in pokriva površino približno 14,5 milijona kvadratnih kilometrov, razdeljena pa je na pet držav – Rusijo, Kanado, Združene države Amerike (zvezna država Aljaska), Norveško in Dansko (Grenlandija). Zaradi tega je Arktika izjemno kompleksen geopolitični prostor, kjer se prepletajo interesi velikih držav in novih globalnih akterjev. Glede na obilje naravnih virov in strateški pomen pomorskih poti je ta del sveta postal igrišče za tekmovanje za moč ter razvoj diplomatskih in vojaških zmogljivosti. Vprašanje suverenosti in teritorialnih pravic v tej regiji bo še posebej pomembno v bližnji prihodnosti.

Da za univerzalni otroški dodatek, ne za 10 milijonov evrov nepotrebnih stroškov

Da za univerzalni otroški dodatek, ne za 10 milijonov evrov nepotrebnih stroškov

Ob idejah o uvedbi univerzalnega otroškega dodatka se velja spomniti, da slovenska zakonodaja že zdaj pozna otroški dodatek in olajšavo za otroka (otroke). Državni proračun oboje skupaj letno stane okoli 600 milijonov evrov. Pri otroškem dodatku gre za socialni instrument, ki je povezan z višino osebnega dohodka, olajšava za otroka pa pomeni, da država vsem staršem za vsakega otroka mesečno izplačuje okoli 110 evrov podpore ne glede na njihov socialni status. Smiselno bi bili torej odpraviti tako otroški dodatek po dohodkovnih cenzusih kot tudi olajšave za otroke pri izračunu dohodnine ter enostavno vsakemu otroku izplačali 110 evrov mesečno, kar bi bil neke vrste univerzalni otroški dodatek. Učinek bi bil enak tako za starše kot tudi za proračun, bi pa bistveno poenostavili birokratske postopke, ki nas na letni ravni stanejo 10 milijonov evrov.

Priznanje Palestine: Zgolj politični marketing Zahoda ali vseeno kaj več?

Priznanje Palestine: Zgolj politični marketing Zahoda ali vseeno kaj več?

Palestinsko vprašanje ostaja odprta rana na Bližnjem vzhodu, ki zahteva iskren in odgovoren pristop vseh vpletenih. Priznanje Palestine brez prave državnosti ostaja predvsem simbolična in marketinška poteza brez dejanske teže in učinka. Palestici si zaslužijo pravico do življenja v lastni državi, v miru in dostojanstvu, skupaj z Izraelom. Le medsebojno priznavanje in dialog prinašata trajen mir, ugotavlja analiza ljubljanskega inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije. Mir med Palestinci in Izraelci bo zahteval velik pogum, saj bo nujen kompromis za sobivanje, tako kot med Nemci in Franczi, ki so se borili več vojnah (1870-1945), danes pa so ključni partnerji v Evropski uniji. Samo sprava bi prinesla trajno stabilnost ne le na Bližnjem vzhodu, ampak tudi v mednarodnih odnosih nasploh.

Tako zelo si želijo miru, da bi bili zanj pripravljeni požgati ves svet

Tako zelo si želijo miru, da bi bili zanj pripravljeni požgati ves svet

Potrebe po obrambi so vzpostavile državo, ki je osredotočena na varnost in nadzor, avtoritarno državo, ki je prepričana, da se mora nenehno spoprijemati z notranjimi in zunanjimi grožnjami, in da je edini način, na katerega lahko to počne, s silo in preventivno. To je ideja, ki jo tudi Vladimir Putin omenja v svojih spominih: da je namreč ena od stvari, ki se jih je naučil od pouličnih tolp v Leningradu svoje mladosti, da če se že moraš zaplesti v spopad, moraš udariti kot prvi. Te Putinove zgodnje življenjske izkušnje z leningrajskimi pouličnimi tolpami lahko danes razumemo tudi kot nekakšno karikaturo ruske vojaške doktrine.

Polemika o končanju življenja: Milan Krek odgovarja poslanki Terezi Novak

Polemika o končanju življenja: Milan Krek odgovarja poslanki Terezi Novak

Najprej naj se zahvalim poslanki Terezi Novak, ki se je v zahtevi za popravek mojega članka odzvala na moj zapis in mi dala možnost za širšo javno diskusijo o zakonu, ki ureja pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Tereza Novak v svojem popravku navaja: “pomoč pri prostovoljnem končanju življenja je postopek, v katerem je pacient tisti, ki sam konča svoje življenje z zaužitjem smrtonosne učinkovine.” Poudarek je seveda na besedici “sam”, zato poglejmo, če je to res uresničljivo v praksi. Seveda si človek ne more sam pripraviti in nastaviti infuzije, po kateri bo dobil smrtno dozo različnih snovi. Že s tem se trditev gospe poslanke, da človek sam konča življenje, izniči, saj človek vedno potrebuje nekoga, ki mu bo pripravil vse za zastrupitev in sam samcat ne bo zmogel končati svojega življenja. Zato je njena dikcija samo bolj opisno izražena evtanazija, zavajanje parlamentarcev in javnosti.

Česa nam o vojni z Iranom niso povedali

Česa nam o vojni z Iranom niso povedali

Koliko balističnih raket ima Iran, kako dolgo lahko še traja vojna v Perzijskem zalivu, ki je očitno le nadaljevanje lanskoletne junijske 12-dnevne, v kateri sta Izrael in Združene države domnevno uničila iranske jedrske zmogljivosti? Očitno nista dobro opravila svojega dela, če naj bi imel režim v Teheranu, ki v teh dneh dobiva nov, menda še radikalnejši obraz vrhovnega vodje, zdaj na voljo dovolj materiala za 10 atomskih bomb. Odgovor se spremeni le v primeru, če je dejanski cilj napada na Iran padec režima in njegova zamenjava. V tem primeru nas čaka še precej presenečenj.

Vojna, ki je Iran ne more dobiti

Vojna, ki je Iran ne more dobiti

V soboto zjutraj je nekje v Iranu potekal sestanek najvišjih funkcionarjev teheranskega režima. Izraelski Mosad je sicer poznal natančen čas, lokacijo pa le približno. Če bi izraelske rakete zadele cilj, bi z enim samim zamahom odsekali vse ali vsaj večino glav, ki upravljajo z nekdanjo Perzijo. Iranska oblast je resda preživela prvi dan vojne, vendar je izgubila vse zaveznike. Izrazi solidarnosti z iranskim ljudstvom, ki prihajajo od vsepovsod, tudi iz Slovenije, nimajo nič skupnega s podporo režimu. Ajatole so trenutno najbolj osovraženi ljudje na planetu. In tudi osamljeni, saj so jih na cedilu pustili vsi, ki so jih lahko. Iran je vojno že izgubil.