+Opazili smo
“Mad and Dangerous”: Ali je Donald Trump že zrel za impeachment?

“Mad and Dangerous”: Ali je Donald Trump že zrel za impeachment?

Donald Trump, ki je imel že kot poslovnež sloves prevaranta, je govoril, kar so želele od njega slišati borze in finančni trgi od New Yorka do Tokia. Ni naključje, da so doslej iz njegovih ust golobi miru leteli v nedeljo, tako da bili v ponedeljek zjutraj, ko se začnejo odpirati azijske borze, že vsi pomirjeni in polni optimizma. Ko je ameriški predsednik nazadnje miril finančne trge, je cena nafte na svetovnem trgu takoj padla za nekaj odstotkov. Ampak potem se je do konca tedna spet dvignila za prav toliko odstotkov in še malo več. Takšnega slepomišenja je očitno konec, saj so borze in ključni igralci spregledali Trumpovo taktiko. Za velikonočno nedeljo je ameriški predsednik zato postregel z norim ultimatom, kakršnega doslej vsaj javno še nismo slišali iz ust kakšnega demokratično izvoljenega predsednika …

Slovenski paradoks obdavčitve kapitala

Slovenski paradoks obdavčitve kapitala

V Sloveniji delo pri visokih dohodkih obremenjujemo nenormalno visoko, kakršen koli predlog za omilitev tovrstnih obdavčitev dela pa takoj naleti na močno nasprotovanje, češ da bi s tem razbremenili najbogatejše. A na drugi strani uvajamo dodatne davčne ugodnosti za donose iz premoženja, ki omogočajo neobdavčeno podvojitev premoženja po sedmih ali desetih letih. Takšen pristop zaradi svojega interesa, spodbujajo finančni svetovalci, država pa vse to podpira. Zato se lahko vprašamo, je res potrebno, da davčno tako močno stimuliramo donose iz kapitala, pri najvišjih prihodkih iz dela, pri ljudeh, ki pošteno v takšni obliki redne zaposlitve tudi ostajajo in ne iščejo kakih vzporednih poti izplačila, pa ohranjamo nenormalno visoko obdavčitev?

Putin se javno posmehuje naivnežem iz Bele hiše in pri tem neizmerno uživa

Putin se javno posmehuje naivnežem iz Bele hiše in pri tem neizmerno uživa

V zadnjih dneh spremljamo novo epizodo Putinovega blefiranja glede pripravljenosti na resnični mir v Ukrajini in dodatno samo-smešenje ameriškega predsednika. Pohvalno sicer je, da so ZDA pripravile nekakšen mirovni, no, bolj poslovni predlog, ampak ob vsakem pogovoru z rusko stranjo se zadeva vrne na izhodišče: povsem jasno je, da je za Putina edini pravi mirovni načrt predaja Ukrajine, s čimer bo lahko v domači javnosti opravičil vse žrtve in gospodarsko škodo, ki jo je povzročil s svojo imperialistično avanturo. Donald Trump pa medtem menda spet misteriozno “čuti”, da je Putin pripravljen na mir, čeprav je ta takoj po zadnjih zaigranih pogajanjih s predstavniki ZDA spet poudaril, da je njegov cilj popolna zasedba Donbasa z vsemi sredstvi. Putin se v bistvu javno posmehuje naivnežem in kratkovidnim biznismenom iz Bele hiše in pri tem neizmerno uživa.

Geopolitične in vojaške lekcije iz rusko-ukrajinskega konflikta

Geopolitične in vojaške lekcije iz rusko-ukrajinskega konflikta

Analiza ruske agresije na Ukrajino ne omogoča le poglobljenega razumevanja preoblikovanja mednarodnih odnosov, temveč tudi temeljnih sprememb v umetnosti vojskovanja, obrambnih strategijah ter odzivih družb na pritiske, ki jih vojna povzroča. Za razumevanje obsega in kompleksnosti trenutnega spopada je nujno upoštevati njegov zgodovinski kontekst. Lekcije, pridobljene iz vojne, segajo tako na geopolitično področje – preobrazbo svetovnega reda, delovanje zavezništev ter strategije za energetsko in gospodarsko varnost – kot na vojaško področje, kjer so odločilno vlogo igrale tehnološke inovacije (brezpilotni letalniki, hiperzvočne rakete, informacijsko in kibernetsko vojskovanje), logistika, človeška inteligenca in družbena prilagodljivost.

Fursov napad na vgradne omare

Fursov napad na vgradne omare

Konec februarja 2025 sem objavil 226. blog z naslovom »Fursov napad na ograje in denarnice državljanov«. Takrat se je FURS odločil, da so ograje, ki so postavljene okoli stanovanjskih hiš, ki so del socialne politike, obdavčene po splošni 22,0 % stopnji DDV in ne po znižani 9,5 % stopnji DDV, kot je to bilo vsa leta, kot je to vsa leta trdil tudi sam FURS in kot so to vsa leta obračunavali tisti, ki so te ograje izdelali in montirali. Po objavi mojega bloga je FURS priznal, da je bilo njegovo postopanje napačno in je pritrdil mojemu stališču, da so ograje, ki so postavljene okrog stanovanjskih hiš, ki so del socialne politike, obdavčene po znižani 9,5 % stopnji. Upal sem, da se tovrstna zgodba ne bo več ponovila, toda ni bilo potrebno čakati dolgo. Sedaj se je FURS z identično formulo spravil na mizarje in »vgradne omare«.

Kdaj se bo v Ljubljani pojavil grafit “Evropska komisija, odjebi!”?

Kdaj se bo v Ljubljani pojavil grafit “Evropska komisija, odjebi!”?

Če je karkoli v Šutarjevem zakonu zmanipulirano, če je vse skupaj del predvolilne kampanje, se to ne za Goloba ne za njegovo stranko ne bo dobro končalo. Pregovor “kdor seje veter, žanje vihar”, se zdi naravnost idealen za ponazoritev tveganja. A ker dokaza, da gre pri Lex Šutar za blef, nimamo, sprejet pa je bil skoraj z ustavno večino, razlogov za paniko ni. Bo pa zanimivo spremljati obnašanje Evropske komisije, njenih histeričnih tiskovnih predstavnikov, ki so nekritično povzeli oceno visokega predstavnika evropskih Romov, češ da je Lex Šutar uperjen izključno proti romski skupnosti …

Vremenske napovedi kot novodobni rebusi

Vremenske napovedi kot novodobni rebusi

Po ekstremnih vremenskih dogodkih, ki imajo včasih tudi tragične posledice, smo se že navadili, da naši uradni vremenarji (Agencija za okolje – ARSO) občasno pretiravajo z oranžnimi, rdečimi in drugimi opozorili, s čimer ni načeloma nič narobe. Bolje preventiva kot kurativa. Ob branju njihovih napovedi pa ne moremo mimo dejstva, da se vedno bolj pogosto zatekajo k nerazumljivim poimenovanjem, opisom pojavov, komični geografski latovščini, ki je očitno nekakšna samobrambna drža pred morebitnimi očitki o nestrokovnosti. V bistvu povsem nepotrebno, ker ljudje v naših podalpskih koncih precej dobro razumejo, da je napovedovanje vremena precej “mehka znanost”.

Vladna čarovnija: ob menda rekordnih dobičkih znižanje prilivov od davka na dobiček

Vladna čarovnija: ob menda rekordnih dobičkih znižanje prilivov od davka na dobiček

Odbor za finance Državnega zbora je kar v soboto ekspresno “požegnal” vladne spremembe proračuna za leto 2026. Poslanci na polmilijardno povišanje odhodkov na 17,7 milijard in znižanje prihodkov na 15,6 milijard prihodkov, kar pomeni, da bo primanjkljaj dosegel kar 2,1 milijarde evrov (2,9% BDP), niso imeli nobenih pripomb, saj se opozicijski seje niso udeležili. Marsikatero obrv pa je privzdignilo napovedano zmanjšanje prilivov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb (po domače dobička), kar je v popolnem nasprotju z natolcevanjem o rekordnih dobičkih podjetij, s katerim je koalicija utemeljevala obvezno božičnico. Sicer pa ne padajo samo prilivi od davka na dobiček, ampak praktično vsi glavni viri proračuna, kar bi moralo že pred meseci prižgati vse alarme, predvsem pa bi morala vlada zajeziti ekscesno trošenje pri številnih nestrateških projektih.

Etatistično mrcvarjenje Slovenije: bruto plače pred Italijo, Španijo…, neto za Malto, Estonijo, Ciprom…

Etatistično mrcvarjenje Slovenije: bruto plače pred Italijo, Španijo…, neto za Malto, Estonijo, Ciprom…

Eurostat je v sredo objavil podatke o povprečnih bruto plačah v Evropski uniji. Vlada se je hitro pohvalila, da smo presegli Španijo, Italijo in še koga. Seveda je pozabila povedati, da pri neto plačah Slovenija v zadnjih letih nazaduje. Po domače: to pomeni, da država našim državljanom od zaslužene bruto plače pobere veliko več kot v drugih primerljivih državah, pri čemer je izplen državnega upravljanja z denarjem davkoplačevalcev podpovprečen. Višja državna poraba očitno nima nekega znatnega vpliva na realno kakovost življenja ljudi, kar bi opravičevalo takšen nadpovprečni davčni primež, ta se z napovedmi vlade še stopnjuje.

Statistika za najbolj “mokrim” slovenskim praznikom

Statistika za najbolj “mokrim” slovenskim praznikom

V Sloveniji je bilo po podatkih Statističnega urada Slovenije (SURS) v trgovini za liter namiznega vina lansko leto potrebno plačati povprečno 2,22 EUR, za liter kakovostnega pa približno dvakrat toliko, 4,96 EUR. V gostinskem lokalu pa smo za liter slednjega odšteli štirikrat toliko, 20,08 EUR. Na precej smešne maloprodajne cene vina vpliva tudi nekritični uvoz poceni vina iz drugih držav (Makedonija, Madžarska, Srbija…), ki ga vlada v nasprotju z domačim pivom ni dodatno obdavčila. Za liter vina v restavraciji vina je bilo treba delati v povprečju 134 minut. S povprečno mesečno neto plačo bi si tako v gostinskem lokalu lahko privoščili 76 litrov kakovostnega vina. Glede na uradne podatke je v povprečju odrasla oseba (stara 15 let in več) vsak dan popila 2,4 decilitre piva, kot tudi 1,1 decilitra vina in hkrati tudi 0,1 decilitra žgane pijače.

Nezanimivo mrcvarjenje Ukrajine

Nezanimivo mrcvarjenje Ukrajine

Ukrajina je postala nekakšna pozabljena zgodba, nezanimiva dnevna rubrika na obrobju medijskega poročanja, ki se je izgubila v množici drugih atraktivnejših dogodkov in interesov. Globalno gledano deloma tudi zaradi tega, ker je ameriški predsednik Donald Trump svoje kratkoročne diplomatske interese zaradi fiaska pri urejanju ukrajinskega miru s prijateljem Putinom preusmeril na druge konce sveta, na Kitajsko, v Venezuelo…, pa tudi doma se mu kopičijo problemi. Zadnji “domači” udarec je gotovo izvolitev Zohrana Mamdanija za župana New Yorka, kar je Trumpa že navilo na maksimalne obrate in je največjemu mestu v ZDA že napovedal ukinitev vse zvezne pomoči, ker ne misli financirati “komunistov”.

V senci Trumpovega eksperimenta v Iranu Ukrajina osvobaja ozemlje in uničuje energetsko infrastrukturo Rusije

V senci Trumpovega eksperimenta v Iranu Ukrajina osvobaja ozemlje in uničuje energetsko infrastrukturo Rusije

Ruska agresija na Ukrajino je v zadnjih tednih izginila z naslovnic vseh svetovnih medijev, tudi slovenskih. Vsi ukvarjajo z Iranom in ceno nafte, ukrajinski boj za neodvisnost pa je postala nekakšna drugorazredna tema, rubrika v ozadju novic, nekje pred vremenom in športom. Rusi so sicer dolgo časa napovedovali mogočno spomladansko ofenzivo, na terenu pa se dogaja nekaj drugega. Ukrajinci so v zadnjih tednih praktično na vsej fronti Ruse potisnili nazaj, vedno bolj intenzivno pa tolčejo po ruski energetski infrastrukturi. Pravo ponižanje za Putina je ukrajinski napad na energetski kompleks Ust Luga pri St. Petersburgu. Tisoče kilometrov od ukrajinske meje.

Predsednica: Čas je, da začnemo ukrepati

Predsednica: Čas je, da začnemo ukrepati

Zaradi vse bolj divje predvolilne kampanje, v kateri se pojavljajo tudi sumi delovanja zasebnih tujih obveščevalnih služb, se je oglasila predsednica Nataša Pirc Musar. Komentirala je tudi doslej javno objavljene posnetke prisluhov: “Kljub dejstvu, da so bili posnetki pridobljeni nezakonito, je njihova vsebina izjemno zaskrbljujoča. Nad nekaterimi pogovori in opisovanjem domnevnih koruptivnih praks sem kot Slovenka, kot državljanka, in kot predsednica republike globoko razočarana in ogorčena. Takšni pogovori so sramota za že tako močno načet ugled politike in slovenskega političnega prostora.”