Državni zbor je na izredni, pravzaprav nočni seji s kimajočo predvolilno levo-desno večino, kar se v Sloveniji le redko zgodi, sprejel t. i. Šutarjev zakon. Stranka Anžeta Logarja, ki je de facto parlamentarna, je bila edina proti, poslanci vladne Levice so sejo pred glasovanjem pilatovsko zapustili, socialni demokrati pa tokrat celo podrli zakon, ki ga je predlagala vlada, katere del so. Saj so predlog zakona na seji vlade podprli tudi ministri Levice, a je poslanska skupina potem glasovala “po svoje”. Za to stranko nič novega – ministri živijo v enem vesolju, poslanci v drugem.
“Šutarjev zakon” v resnici ne prinaša nič posebej novega, kaj šele kaj groznega, zato se zdijo napovedi, da ga bo Ustavno sodišče, če bo seveda o njem odločalo, soglasno razveljavilo, nekoliko otročje. Spominjajo na gostilniško kritiko predsednika Višjega sodišča v Ljubljani, češ da je Lex Šutar takšno skropucalo, da bi ga ustavil že vratar na Ustavnem sodišču.
Ko gre za državne institucije, v katere so državljani Slovenije najbolj izgubili zaupanje, so sodniki ob policistih in tožilcih verjetno med zadnjimi, ki se lahko delajo norca iz ljudi.
V bistvu je vsa skrivnost Lex Šutar v tem, da je to zakon, ki naj bi sistemsko spremenil odnos državnih institucij do kaznivih dejanj, hujših zlorab socialnih pravic in drugih posledic kršenja predpisov. Zdi se, da je Šutarjev zakon nekakšen zakon o izvajanju zakonov. In ker so nekateri pravniki skočili zaradi morda preveč ohlapnih kazenskih določb, je zdaj marsikoga strah, da nam bo policija za vsako figo vdirala v stanovanja, kajpak brez sodne odredbe, da bo z droni nadzirala promet in ljudi na t.i. varnostno problematičnih območjih.
Med kritiki, ki jih tako malo, so seveda tudi bolj trezni glasovi, ki opozarjajp, da je vse to, kar ureja Lex Šutar, že tako ali tako del obstoječe zakonodaje, ki pa se ne izvaja ali pa se izvaja le deloma, polovičarsko. Če je namen Golobove nove zakonodaje, imenovane po smrtni žrtvi romskega nasilja v Novem mestu, le obračun z romskim kriminalom, potem imamo problem. Še večji problem imamo, če je vsa ta naglica del predvolilne strategije vladajoče stranke, ki sta ji na pomoč priskočili še opozicijski SDS in NSi, prepričani, da je svoboda sicer čisto v redu, ampak da je nadzor še toliko boljši.
O iskrenosti Golobovega spopada z organiziranim kriminalom, katerega del so tudi pripadniki romske skupnosti, bo jasno kmalu. Namreč ko bodo organi pregona poleg malih in mladih uličnih kriminalcev začeli preganjati tudi najvišje vrhove balkanske mafije, ki se je v zadnjih 20 letih lepo udomačila v Sloveniji. Si bodo upali? Bodo aretirali tudi župana, za katerega obstaja utemeljen sum, da je tesno povezan z enim od najbolj razvpitih balkanskih mafijskih klanov?
No, če je Lex Šutar namenjen tudi temu, če je to začetek odločnega obračuna z balkansko mafijo, potem so kritike, ki prihajajo iz ust nekaterih profesorjev kazenskega prava, preveč “na prvo žogo”. Še bolj pa so problematične pokroviteljske ocene, ki prihajajo iz Evropske komisije, češ da bo imela Slovenija problem, če je pravkar sprejeta zakonodaja “usmerjena proti romski skupnosti”. Že prvi odzivi iz Slovenije so pomenljivi, saj so ljudje siti moraliziranja neizvoljenih bruseljskih politikov, polnih dvojnih meril in hipokrizije. Kritizirajo Slovenijo zaradi nekega zakona, ne upajo pa si obsoditi izraelskega nasilja nad Palestinci na Zahodnem bregu, kjer t.i. judovski naseljenci pretepajo, preganjajo in celo pobijajo nomadske in arabske staroselce.
Slovenska javnost utegne biti še toliko bolj občutljiva na kritične besede Bruslja, ker Šutarjev zakon dejansko ni usmerjen proti nobeni etnični ali nacionalni skupini oziroma proti kateri koli skupini prebivalstva – razen proti organiziranem kriminalu. Vsaj tako nas ves čas prepričuje premier, v parlamentu pa ga je v tem podprla tudi opozicija.
Če je karkoli v Šutarjevem zakonu zmanipulirano, če je vse skupaj del predvolilne kampanje, se to ne za Goloba ne za njegovo stranko ne bo dobro končalo. Pregovor “kdor seje veter, žanje vihar”, se zdi naravnost idealen za ponazoritev tveganja. A ker nekega dokaza, da gre pri Lex Šutar za blef, zaenkrat nimamo, sprejet pa je bil skoraj z ustavno večino, razlogov za paniko res ni. Bo pa zanimivo spremljati obnašanje Evropske komisije in njenih histeričnih tiskovnih predstavnikov, ki so nekritično povzeli oceno Mensurja Halitija, visokega predstavnika evropskih Romov, češ da je Lex Šutar uperjen izključno proti romski skupnosti. Temu se je pridružil še londonski The Guardian, ki je po škandalu na BBC dosegel novo dno britanskih novinarskih standardov, ko je popolnoma enostransko povzel le mnenje Halitija, z besedico pa ni omenil argumentov predlagateljev zakona. Še Putinovi mediji so bolj pluralni!
Morda pa bomo naposled le spoznali, kako deluje evropski medijski linč proti državi, ki je v očeh Bruslja (ali Londona) manjvredna, zaostala in necivilizirana? Doslej so jih poslušali le Madžari, občasno tudi Slovaki in Poljaki, medtem ko smo bili Slovenci “pridni učenci”. Ironija bi bila, če bi bila po Janševi desničarski vladi, ki je imela v Bruslju kar nekaj nasprotnikov med liberalci in levičarji, zdaj na udaru levosredinska Golobova koalicija – in to samo zato, ker se je pod pritiskom javnosti odločila odločneje lotiti organiziranega kriminala. Po prvih odzivih sodeč se lahko zgodi, da bo imel Robert Golob zaradi Lex Šutar v Bruslju probleme z evrokracijo. Če bi identičen zakon sprejela kakšna večja evropska država, se v to seveda nihče ne bi obregnil.
Vendar ima premier morda spet nekaj sreče, kajti žuganje Sloveniji in moraliziranje o diskriminaciji Romov bo imelo ravno nasprotni učinek. Kar utegne biti “božičnica” za Svobodnjake in Goloba pred volitvami … če jo bodo seveda znali pametno izkoristiti. Slovenci pač ne marajo, da jim solijo pamet tujci, ki imajo doma polne omare okostnjakov iz svojih neslavnih kolonialnih časov.
Kdaj se bo v Ljubljani pojavil grafit “Evropska komisija, odjebi!”?
0 Komentarjev