Romunske predsedniške volitve

4. maja se v Romuniji odvijajo predsedniške volitve, ki so bile sicer razpisane že za 24. novembra 2024, torej lansko leto, vendar dlje kot do prvega kroga niso prišli, četudi noben izmed kandidatov ni dobil absolutne večine. Problem se je pojavil drugje. Zaradi sumov, da je eden vodilni kandidat svoj rezultat dosegel nepošteno, je interveniralo ustavno sodišče in 6. decembra lani volitve enostavno razveljavilo.

Šlo je za silno redek primer v evropski parlamentarni praksi, vendar je bil “neodvisni” nacionalist Călin Georgescu, ki je zmagal v prvem krogu s skoraj 23 odstotki glasov, utemeljeno osumljen zlorabe socialnih medijev (TikTok), kjer je med kampanjo pritegnil pozornost in pridobil širok krog podpornikov med mladino, podeželjskim prebivalstvom, kmeti in delavci. Pojavila so se tudi namigovanja, da so mu kampanjo, za katero uradno ni zapravil nič, financirali Rusi. Georgescu, ki je bil pred začetkom kampanje precej neznan širši javnosti, se je zatekel k staremu, preverjenemu receptu za pridobivanje podpore – populizmu. Najbolj je napadal korupcijo, homoseksualce, na drugi strani pa zagovarjal krepitev krščanstva in tradicionalnih vrednot, grozil z nacionalizacijo najpomembnejših podjetij v tuji lasti in obljubljal večjo nevtralnost Romunije, posebej še glede rusko-ukrajinske vojne, kjer se sicer ni odkrito postavil na rusko stran, je pa poudarjal potrebo po končanju vojaške pomoči Ukrajini.

+++

Romunija je politično precej razdeljena. Socialdemokrati (PSD) so v boju za volivce začeli uporabljati besednjak, ki je populističen in spominja na Trumpovo ideologijo MAGA (Make America Great Again), prej tem pa so veljali za zmerno levico. PSD se je v zadnjem času obrnila proti t.i. elitam, poslužuje se retorike, ki za politične, ekonomske in družben težave obtožuje nevladne organizacije, intelektualce, medije in Bruselj, torej evropske institucije. Govorimo o t.i. levem populizmu, ki ni značilen le za Romunijo, ampak tudi druge vzhodno- in srednjeevropske države, kjer je nacionalizem del političnega programa tako bivših konservativcev kot tudi socialistov. Učinkovit je predvsem na podeželju in v območjih nekdanje težke industrije, kjer je brezposelnost nadpovprečna.

Zaradi takšnega zasuka v populizem so v Romuniji iz smeri zašli tudi konservativci oziroma desnosredinska Nacionalno-liberalna stranka (PNL), ki danes niso več klasična evropska konservativna stranka, ampak jih je koalicija s socialdemokrati (PSD) v imenu kompromisa stala identitete. Ta koalicija, ki naj bi Romuniji koristila, daj je nastala kot obramba gospodarke svobode, pluralizma idej, pravne države in podpore zasebnemu sektorju, se je izrodila do te mere, da država danes nima več normalne desne sredine. Zaradi tega so se na političnem parketu lahko pojavili “outsiderji”, kakršen je bil lani Georgescu, ki je zmagal v prvem krogu (razveljavljenih) predsedniških volitev.

Tokrat ga v volilni tekmi ni. Sistem ga je za vsak primer izločil. V igri za predsednika ostajajo trije relativno izenačeni kandidati: George Simion, za katerim stoji opozicijsko Zavezništvo za enotnost Romunov (AUR), ki sodi na desni pol, Crin Antonescu, kandidat vladajoče levosredinske koalicije, in  Nicusor Dan, župan Bukarešte, ki je formalno neodvisen. Antonescu uživa podporo vladajoče strukture, vendar ni nujno, da bo to dovolj za zmago, kajti decembrski poskus prvega kroga volitev je dokazal, da ima precejšen del volivcev dovolj statusa quo na oblasti, ki si jo deli rdeče-črna koalicija.

Po drugi strani bi bilo za politično higieno v Romuniji bolje, da predsedniški položaj dobi opozicijski kandidat Simion, vendar je tudi pri njemu zaznati elemente populizma, nacionalizma in ponujanja hitrih rešitev. Velja za odkritega evroskeptika, nagovarja ruralno populacijo, ki se čuti odrinjeno, razočarane mlade, diasporo, podpornike antiglobalistov in anticepilcev. Navdušuje se nad Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom, kar deluje kot eksplozivna kombinacija, kakršne Evropa še ni doživela. Poleg tega se zavzema za združitev Romunije in Moldavije.

Predsedniške volitve v Romuniji kažejo na globoko politično in družbeni krizo, v kateri je ta vzhodnoevropska država, ki na severu meji na Ukrajino in ki je zadnja tri leta precej čutila posledice ruske agresije. Tradicionalno so Romuni precej antirusko naravnani, v nihovi neposredni bližini je tudi speči konflikt v t.i. Pridnjestrski republiki, samorazglašeni državi ruske manjšine na vhodu Moldavije, ki je uradno najrevnejša evropska država, jezikovno, kulturno in zgodovinsko pa tesno povezana z Romunijo. Romunske predsedniške volitve so zato tudi pod drobnogledom Moskve, ki je lani, vsaj tako so prepričani v Bukarešti, poskušala vplivati nanje prek “svojega” kandidata Călina Georgescuja.