+Oglasno sporočilo

Ko dopust preseneti – ste pripravljeni?

Slika: Vzajemna

5. maja, 2026

Zakaj je zavarovanje za tujino pametna odločitev pred vsakim potovanjem?

Vonj po svobodi, pesek med prsti, nove dogodivščine na vsakem koraku – pomladne počitnice so za mnoge prvi pravi oddih v letu. Ne glede na to, ali se odpravljate na sproščen oddih na obalo, raziskovat evropske prestolnice ali na aktiven pobeg v naravo, je ena stvar, ki je nikakor ne gre pozabiti: zdravstveno zavarovanje za tujino.

Naj se sliši še tako “nepotovalno”, je prav to tisto, kar lahko pomeni razliko med neprijetnim spominom in pravo nočno moro.

Kaj pa, če …?

Predstavljajte si, da vas med obiskom muzeja v Parizu močno zaboli v prsih. Ali pa vaš otrok v Dalmaciji ponoči dobi visoko vročino. Morda vam med pohodom po Tirolski spodrsne in si poškodujete gleženj. Takšni zapleti so neprijetni že doma – v tujini pa še toliko bolj, saj se hitro znajdete pred jezikovno oviro, nepoznanimi zdravstvenimi sistemi in (pre)visokimi stroški zdravljenja.

Zato: zavarovanje pred potovanjem

Zdravstveno zavarovanje za tujino pri Varuhu zdravja, Vzajemni, je oblikovano prav za to – da se lahko vi brezskrbno odpravite na pot, saj veste, da vas v primeru nezgode ali bolezni ne čakajo stres, organizacija na lastno pest in visoki računi.

  • Asistenca 24/7 v slovenščini
  • Zavarovalne vsote – vse do 1.000.000 evrov
  • Različni paketi, prilagojeni vašemu načinu potovanja in destinaciji
  • Posvet – videoklic ali klepet z zdravnikom (pri Multitripu)

Multitrip – za tiste, ki potujejo večkrat letno

Če letno večkrat skočite čez mejo – morda na izlet, poslovno pot ali podaljšan vikend – je celoletno zavarovanje za tujino Multitrip vaša najbolj smiselna izbira. Z eno samo sklenitvijo ste kriti za več potovanj (do 90 dni vsakokrat), v vsakem trenutku pa vam je na voljo tudi storitev Dr. Posvet, ki vam omogoča hitro posvetovanje z zdravnikom, kjerkoli že ste.

Zavarovanje za tujino lahko sklenete hitro in enostavno na www.vzajemna.si. Na poti ste vi – za varnost poskrbi Varuh zdravja, Vzajemna.

ZADNJIH 10+

Nižji davki na plače pomenijo tudi manj prihodkov v proračun

Po sprejemu Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je 11. maja potrdil Državni zbor na predlog t.i. trojčka, se zastavlja vprašanje, kakšni bodo njegovi dejanski učinki. Predlagatelji namreč zatrjujejo, da gre za nujen odziv na pričakovano gospodarsko krizo, ki jo povzročajo mednarodne nestabilnosti, cilj interventnega zakona pa naj bi bil razbremenitev gospodarstva, zmanjšanje administrativnih ovir in izboljšanje dostopnosti javnih storitev. Ko gre za obdavčitev dela, opozarja Bine Kordež, so korekcije sicer v nekaj primerih smiselne, saj so najvišji prejemki danes res preveč obdavčeni. Po drugi strani pa pričakovanja, da bo to pospešilo gospodarsko rast ali pomembno izboljšalo dohodkovni položaj prebivalstva, nimajo realne osnove. Podatki o poslovanju podjetij kažejo, da imajo najvišje dohodke v podjetjih, v katera se veliko vlaga in v katerih so tudi visoki dobički.

Radio Erevan: Ruskega predsednika Putina bo v kratkem zadela kap

Tisto, kar je uspelo Putinu v nekaj letih, ni uspelo nobenemu komunističnemu voditelju v Sovjetski zvezi po Stalinovi smrti: Rusijo je odpeljal iz Evrope in jo potisnil v mentalni okvir Severne Koreje, gospodarsko pa spravil v odvisno razmerje s Kitajsko. Za rusko elito je to vsak dan bolj nesprejemljivo, zato kritike na račun Putinovega vodenja države, sploh pa “specialne vojaške operacije” ne pojenjujejo. Samo vprašanje časa je, kdaj bo dosežena kritična masa “zarotnikov”, ki bodo sklenili, da je kremeljskega Cezarja potrebno odstraniti, preden bo on uničil njih. Toda morebitni vojaški udar ali upor proti Putinu bi imel danes nepredvidljive posledice zlasti za Evropo, kajti v Rusiji bi lahko po Putinu na oblast prišel še hujši skrajnež.

Tri poti iz iranskega konflikta

Adnan Šihab-Eldin, nekdanji generalni sekretar OPEC, v prispevku o iranskem konfliktu na globalno ekonomijo analizira tri možne scenarije. Vsak od njih bo imel velik vpliv tudi na evropsko energetsko varnost, saj ima zapora Hormuške ožine, preko katere je šla pred začetkom vojne z Iranom približno petina svetovne trgovine z nafto in zemeljskim plinom, asimetrične posledice za ključne regije in svetovne energetske tokove. Kateri od treh scenarijev je najbolj realističen, bo jasno do začetka poletja.

Putinovo “prosjačenje” za paradno premirje

Moskovska parada na dan zmage 9. maja je bila predvsem za domačo rusko javnost vedno simbolično razkazovanje ruske moči, neomajnosti, superiornosti, tudi prikaz najsodobnejšega orožja. Letos pa bo prvič po letu 2008 po objavi ministrstva za obrambo parada minila brez kakršnekoli prisotnosti težke vojaške opreme (tankov, oklepnih vozil, različnih vrst raket, drugih sistemov…). Ministrstvo za obrambo je odločitev obrazložilo s “trenutno operativno situacijo”, kremeljski predstavnik za medije Dimitrij Peskov pa je kot razlog navedel “morebitne teroristične dejavnosti”, kar se seveda nanaša na potencialne ukrajinske napade. Moskva je v bistvu prvič neposredno priznala, da se boji Ukrajincev oziroma njihovega orožja dolgega dosega. Zato prosi “prijatelja” Trumpa, da uredi paradno premirje.

Družmirski čudež: Plavajoča sončna elektrarna v Šaleški dolini

Slovenski državni holding (SDH) po politično motivirani odločitvi o zaprtju razvpite Termoelektrarne Šoštanj načrtuje postavitev plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru. To naj bi bila največja tovrstna elektrarna v Evropi in naj bi letno proizvedla 140 GWh električne energije, kar predstavlja energijo, potrebno za oskrbo 35.000 gospodinjstev. Vzporedno naj bi postavili tudi največji baterijski hranilnik v Sloveniji. Preobrazba zajema tudi celovito prenovo sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki ga danes zagotavlja TEŠ.Vse tri naložbe naj bi skupaj stale okoli 370 milijonov evrov, investitorji pa v luči t.i. zelenega prehoda javnosti doslej še niso pojasnili vseh podrobnosti projekta. Sploh tistih, ki so lahko predmet argumentiranih pomislekov, ne.

Slovenska odsotnost na vrhovih: med legitimnimi razlogi in strateško napako

Odsotnost najvišjih predstavnikov Slovenije na nekaterih ključnih mednarodnih srečanjih v zadnjem času je odprla vprašanje, ki presega dnevno politiko. Namreč koliko si lahko majhna država v teh zahtevnih časih sploh privošči, da je ni tam, kjer se oblikujejo neformalna zavezništva in dolgoročne pobude? Gre za dogodke, kot sta vrh Pobude treh morij in vrh Evropske politične skupnosti, ki sicer nimajo formalne zakonodajne moči, vendar v praksi služijo kot pomembna platforma za mreženje, politično signaliziranje in utrjevanje vpliva. Mandat vlade, tudi odhajajoče, traja do njenega formalnega zaključka. To pomeni, da ima tudi v tem času ne le pravico, temveč dolžnost zastopati državo v mednarodnem prostoru.

Zakaj ukinitev RTV prispevka ne bi rešila ničesar

Če misli prihodnji premier svoj – upam, da zadnji – mandat kronati z demontažo RTV Slovenija, dela veliko napako. Na Kolodvorski so tudi novinarski aktivisti, vendar je takšnih radikalcev le za vzorec, medtem ko 95 % zaposlenih profesionalno opravlja delo. Zaradi 10 ali 20 levičarskih aktivistov, ki mečejo slabo luč na celotno medijsko hišo, sesuti ves javni servis, je norost brez primere. Nacionalko, njen informativni program, bi morali kvečjemu razdeliti, pa naj potem provladni novinarji znotraj iste hiše konkurirajo opozicijskim. Eni na prvem, drugi na drugem programu. Naj ima Marcel Štefaničič konkurenco v Borisu Tomašiču. Naj tekmujeta, kdo ima boljši rejting. In naj za gledalce tekmujeta tudi oba informativna programa. Zakaj bi za dva zrezka ubili celo kravo?

Konec povolilne politične melodrame in začetek sindikalno-civilnodružbene histerije?ž

V sredo je sklicana izredna seja Državnega zbora, kjer se bo verjetno formalno zabetonirala naslednja vladna koalicija. Predsednik SDS Janez Janša je namreč napovedal, da bo vsem, ki bodo podprli predlog zmanjšanja ministrstev z 19 na 14+1, poslal predlog koalicijske pogodbe. Hkrati je predsednica republike Nataša Pirc Musar sporočila, da se bo drugi krog iskanja mandatarja začel 6. maja, kar ob vseh rokih pomeni, da bi lahko vlado dobili proti koncu maja. V skladu s slovensko politično folkloro pa sindikati že pripravljajo groteskni “upor” proti neustrezni vladi, ki jim hoče pobalinsko znižati davke, medtem ko jim je leva vlada davke nonstop zviševala in so ji pri tem ploskali.