Kdaj se bo v Ljubljani pojavil grafit “Evropska komisija, odjebi!”?

Foto: posnetek zaslona

Avtor: | 18. novembra, 2025

Državni zbor je na izredni, pravzaprav nočni seji s kimajočo predvolilno levo-desno večino, kar se v Sloveniji le redko zgodi, sprejel t. i. Šutarjev zakon. Stranka Anžeta Logarja, ki je de facto parlamentarna, je bila edina proti, poslanci vladne Levice so sejo pred glasovanjem pilatovsko zapustili, socialni demokrati pa tokrat celo podrli zakon, ki ga je predlagala vlada, katere del so. Saj so predlog zakona na seji vlade podprli tudi ministri Levice, a je poslanska skupina potem glasovala “po svoje”. Za to stranko nič novega – ministri živijo v enem vesolju, poslanci v drugem.

“Šutarjev zakon” v resnici ne prinaša nič posebej novega, kaj šele kaj groznega, zato se zdijo napovedi, da ga bo Ustavno sodišče, če bo seveda o njem odločalo, soglasno razveljavilo, nekoliko otročje. Spominjajo na gostilniško kritiko predsednika Višjega sodišča v Ljubljani, češ da je Lex Šutar takšno skropucalo, da bi ga ustavil že vratar na Ustavnem sodišču.

Ko gre za državne institucije, v katere so državljani Slovenije najbolj izgubili zaupanje, so sodniki ob policistih in tožilcih verjetno med zadnjimi, ki se lahko delajo norca iz ljudi.

V bistvu je vsa skrivnost Lex Šutar v tem, da je to zakon, ki naj bi sistemsko spremenil odnos državnih institucij do kaznivih dejanj, hujših zlorab socialnih pravic in drugih posledic kršenja predpisov. Zdi se, da je Šutarjev zakon nekakšen zakon o izvajanju zakonov. In ker so nekateri pravniki skočili zaradi morda preveč ohlapnih kazenskih določb, je zdaj marsikoga strah, da nam bo policija za vsako figo vdirala v stanovanja, kajpak brez sodne odredbe, da bo z droni nadzirala promet in ljudi na t.i. varnostno problematičnih območjih.

Med kritiki, ki jih tako malo, so seveda tudi bolj trezni glasovi, ki opozarjajp, da je vse to, kar ureja Lex Šutar, že tako ali tako del obstoječe zakonodaje, ki pa se ne izvaja ali pa se izvaja le deloma, polovičarsko. Če je namen Golobove nove zakonodaje, imenovane po smrtni žrtvi romskega nasilja v Novem mestu, le obračun z romskim kriminalom, potem imamo problem. Še večji problem imamo, če je vsa ta naglica del predvolilne strategije vladajoče stranke, ki sta ji na pomoč priskočili še opozicijski SDS in NSi, prepričani, da je svoboda sicer čisto v redu, ampak da je nadzor še toliko boljši.

O iskrenosti Golobovega spopada z organiziranim kriminalom, katerega del so tudi pripadniki romske skupnosti, bo jasno kmalu. Namreč ko bodo organi pregona poleg malih in mladih uličnih kriminalcev začeli preganjati tudi najvišje vrhove balkanske mafije, ki se je v zadnjih 20 letih lepo udomačila v Sloveniji. Si bodo upali? Bodo aretirali tudi župana, za katerega obstaja utemeljen sum, da je tesno povezan z enim od najbolj razvpitih balkanskih mafijskih klanov?

No, če je Lex Šutar namenjen tudi temu, če je to začetek odločnega obračuna z balkansko mafijo, potem so kritike, ki prihajajo iz ust nekaterih profesorjev kazenskega prava, preveč “na prvo žogo”. Še bolj pa so problematične pokroviteljske ocene, ki prihajajo iz Evropske komisije, češ da bo imela Slovenija problem, če je pravkar sprejeta zakonodaja “usmerjena proti romski skupnosti”. Že prvi odzivi iz Slovenije so pomenljivi, saj so ljudje siti moraliziranja neizvoljenih bruseljskih politikov, polnih dvojnih meril in hipokrizije. Kritizirajo Slovenijo zaradi nekega zakona, ne upajo pa si obsoditi izraelskega nasilja nad Palestinci na Zahodnem bregu, kjer t.i. judovski naseljenci pretepajo, preganjajo in celo pobijajo nomadske in arabske staroselce.

Slovenska javnost utegne biti še toliko bolj občutljiva na kritične besede Bruslja, ker Šutarjev zakon dejansko ni usmerjen proti nobeni etnični ali nacionalni skupini oziroma proti kateri koli skupini prebivalstva – razen proti organiziranem kriminalu. Vsaj tako nas ves čas prepričuje premier, v parlamentu pa ga je v tem podprla tudi opozicija.

Če je karkoli v Šutarjevem zakonu zmanipulirano, če je vse skupaj del predvolilne kampanje, se to ne za Goloba ne za njegovo stranko ne bo dobro končalo. Pregovor “kdor seje veter, žanje vihar”, se zdi naravnost idealen za ponazoritev tveganja. A ker nekega dokaza, da gre pri Lex Šutar za blef, zaenkrat nimamo, sprejet pa je bil skoraj z ustavno večino, razlogov za paniko res ni. Bo pa zanimivo spremljati obnašanje Evropske komisije in njenih histeričnih tiskovnih predstavnikov, ki so nekritično povzeli oceno Mensurja Halitija, visokega predstavnika evropskih Romov, češ da je Lex Šutar uperjen izključno proti romski skupnosti. Temu se je pridružil še londonski The Guardian, ki je po škandalu na BBC dosegel novo dno britanskih novinarskih standardov, ko je popolnoma enostransko povzel le mnenje Halitija, z besedico pa ni omenil argumentov predlagateljev zakona. Še Putinovi mediji so bolj pluralni!

Morda pa bomo naposled le spoznali, kako deluje evropski medijski linč proti državi, ki je v očeh Bruslja (ali Londona) manjvredna, zaostala in necivilizirana? Doslej so jih poslušali le Madžari, občasno tudi Slovaki in Poljaki, medtem ko smo bili Slovenci “pridni učenci”. Ironija bi bila, če bi bila po Janševi desničarski vladi, ki je imela v Bruslju kar nekaj nasprotnikov med liberalci in levičarji, zdaj na udaru levosredinska Golobova koalicija – in to samo zato, ker se je pod pritiskom javnosti odločila odločneje lotiti organiziranega kriminala. Po prvih odzivih sodeč se lahko zgodi, da bo imel Robert Golob zaradi Lex Šutar v Bruslju probleme z evrokracijo. Če bi identičen zakon sprejela kakšna večja evropska država, se v to seveda nihče ne bi obregnil.

Vendar ima premier morda spet nekaj sreče, kajti žuganje Sloveniji in moraliziranje o diskriminaciji Romov bo imelo ravno nasprotni učinek. Kar utegne biti “božičnica” za Svobodnjake in Goloba pred volitvami … če jo bodo seveda znali pametno izkoristiti. Slovenci pač ne marajo, da jim solijo pamet tujci, ki imajo doma polne omare okostnjakov iz svojih neslavnih kolonialnih časov.

Kdaj se bo v Ljubljani pojavil grafit “Evropska komisija, odjebi!”?

0 Komentarjev

Objavi komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Opazili smo
Vladna čarovnija: ob menda rekordnih dobičkih znižanje prilivov od davka na dobiček

Vladna čarovnija: ob menda rekordnih dobičkih znižanje prilivov od davka na dobiček

Odbor za finance Državnega zbora je kar v soboto ekspresno “požegnal” vladne spremembe proračuna za leto 2026. Poslanci na polmilijardno povišanje odhodkov na 17,7 milijard in znižanje prihodkov na 15,6 milijard prihodkov, kar pomeni, da bo primanjkljaj dosegel kar 2,1 milijarde evrov (2,9% BDP), niso imeli nobenih pripomb, saj se opozicijski seje niso udeležili. Marsikatero obrv pa je privzdignilo napovedano zmanjšanje prilivov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb (po domače dobička), kar je v popolnem nasprotju z natolcevanjem o rekordnih dobičkih podjetij, s katerim je koalicija utemeljevala obvezno božičnico. Sicer pa ne padajo samo prilivi od davka na dobiček, ampak praktično vsi glavni viri proračuna, kar bi moralo že pred meseci prižgati vse alarme, predvsem pa bi morala vlada zajeziti ekscesno trošenje pri številnih nestrateških projektih.

Etatistično mrcvarjenje Slovenije: bruto plače pred Italijo, Španijo…, neto za Malto, Estonijo, Ciprom…

Etatistično mrcvarjenje Slovenije: bruto plače pred Italijo, Španijo…, neto za Malto, Estonijo, Ciprom…

Eurostat je v sredo objavil podatke o povprečnih bruto plačah v Evropski uniji. Vlada se je hitro pohvalila, da smo presegli Španijo, Italijo in še koga. Seveda je pozabila povedati, da pri neto plačah Slovenija v zadnjih letih nazaduje. Po domače: to pomeni, da država našim državljanom od zaslužene bruto plače pobere veliko več kot v drugih primerljivih državah, pri čemer je izplen državnega upravljanja z denarjem davkoplačevalcev podpovprečen. Višja državna poraba očitno nima nekega znatnega vpliva na realno kakovost življenja ljudi, kar bi opravičevalo takšen nadpovprečni davčni primež, ta se z napovedmi vlade še stopnjuje.

Statistika za najbolj “mokrim” slovenskim praznikom

Statistika za najbolj “mokrim” slovenskim praznikom

V Sloveniji je bilo po podatkih Statističnega urada Slovenije (SURS) v trgovini za liter namiznega vina lansko leto potrebno plačati povprečno 2,22 EUR, za liter kakovostnega pa približno dvakrat toliko, 4,96 EUR. V gostinskem lokalu pa smo za liter slednjega odšteli štirikrat toliko, 20,08 EUR. Na precej smešne maloprodajne cene vina vpliva tudi nekritični uvoz poceni vina iz drugih držav (Makedonija, Madžarska, Srbija…), ki ga vlada v nasprotju z domačim pivom ni dodatno obdavčila. Za liter vina v restavraciji vina je bilo treba delati v povprečju 134 minut. S povprečno mesečno neto plačo bi si tako v gostinskem lokalu lahko privoščili 76 litrov kakovostnega vina. Glede na uradne podatke je v povprečju odrasla oseba (stara 15 let in več) vsak dan popila 2,4 decilitre piva, kot tudi 1,1 decilitra vina in hkrati tudi 0,1 decilitra žgane pijače.

V zimo s 50 odstotkov višjo inflacijo kot znaša evropsko povprečje*

V zimo s 50 odstotkov višjo inflacijo kot znaša evropsko povprečje*

Med krompirjevimi počitnicami in modrovanjem o razlogih za romsko nasilje na jugovzhodu Slovenije ter silnimi vladnimi ukrepi, ki bodo menda v sekundi rešili vse probleme, ki jih je vlada ves mandat zanemarjala, se je nekje v depolitiziranem vesolju slovenskih medijev izgubil podatek o oktobrski inflaciji, ki je na medletni ravni spet presegla 3 odstotke (3,1) in močno presega povprečje Evropske unije in Evropske monetarne unije, pri čemer so pri slednjih znani še vedno samo podatki za september (EU 2,6 %, EMU 2,2 %), ampak hudih sprememb na teh ravneh statistiki ne pričakujejo. Slovenija izstopa predvsem pri nadpovprečni rasti cen hrane in brezalkoholnih pijač, ki prizadenejo najbolj ranljive skupine državljanov z najnižjimi dohodki. Delež stroškov hrane v tem segmentu prebivalstva je namreč najvišji. V zimskih dneh pa se cene hrane sezonsko še povišajo, ob seveda dodatnih stroških za energijo.

Zveza pacientov proti lažem Zdravniške zbornice, obeta se veto Državnega sveta na zakon o psihoterapiji

Zveza pacientov proti lažem Zdravniške zbornice, obeta se veto Državnega sveta na zakon o psihoterapiji

Potem ko je Državni zbor minuli teden sprejel zakon, ki končno ureja področje psihoterapije, se zdaj po napovedih zdravniškega lobija obeta veto Državnega sveta. Aktivirala se je tudi Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS), ki je sočasno napadla in kritizirala predstavnike pacientov, združene v Zvezi organizacij pacientov Slovenije (ZOPS), kjer so zakon o psihoterapiji ves čas podpirali. Zdaj so se oglasili oglasili tudi v ZOPS, kjer opozarjajo na izjemno problematična stališča ZZS, ki ji ob tej priložnosti javno zastavljajo tudi nekaj vprašanj.

Danes bo odločilen dan za ureditev psihoterapije v Sloveniji

Danes bo odločilen dan za ureditev psihoterapije v Sloveniji

Dan pred glasovanjem o Zakonu o psihoterapevtski dejavnosti so predstavniki uporabnikov in predstavniki psihoterapevtske stroke vnovič opozorili na hude krivice in stiske ljudi, ki so žrtve predolgih čakalnih vrst in neprimernih obravnav. Vse to jasno kaže, da področje duševnega zdravja v Sloveniji še ni dobro urejeno niti v zdravstvenem sistemu niti na trgu. In kar je najbolj nesprejemljivo – psihoterapija brez zakona ostaja privilegij bogatejših, zato je glas proti zakonu glas proti najranljivejšim.

Prav nič posebna diplomatska čajanka v Zalivu vrtnic

Prav nič posebna diplomatska čajanka v Zalivu vrtnic

Preživeli smo dogodek, ki je resda presegal vsakoletno modrovanje Blejskega strateškega foruma, a bržkone še zdaleč to ni bil “najpomembnejši zunanjepolitični dogodek v zadnjih desetletjih”. Srečanje voditeljev devetih sredozemskih članic Evropske unije od Portugalske do Cipra, na katerem sta bila še vse manj priljubljena predsednica Evropske komisije in jordanski monarh Abdulah II., je pač bilo, gostiteljica pa je bila letošnja predsedujoča skupini MED9, torej Slovenija. Kaj več se v Portorožu ni zgodilo niti nihče ni pričakoval, da se bo.

Slovenski odbor za NATO je ponovno oživel

Slovenski odbor za NATO je ponovno oživel

Slovenski odbor za NATO je bil ustanovljen leta 2003, v času naših prizadevanj za članstvo v Severnoatlantskem zavezništvu. Po vstopu v zavezništovo, sploh pa v zadnjih letih pa je njegovo delovanje zamrlo. Zaradi vse bolj burnega dogajanja v Evropi je bila sprejeta odločitev, da se Slovenski odbor za Nato reaktivira. Za njegovega predsednika je bil izvoljen Jelko Kacin, nekdanji obrambni minister in nekdanji stalni predstavnik Slovenije v Severnoatlantskem svetu. V njegovem upravnem odboru pa so med drugim tudi dr. Dimitrij Rupel, dr. Igor Senčar in dr. Božo Cerar.