Vroče poletje: Ali bo koprski župan Aleš Bržan kmalu odstopil?

Fotoilustracija: +PORTAL

Avtor: | 4. junija, 2025

Koprski župan Aleš Bržan se je prvič v svoji karieri znašel pred realno nevarnostjo političnega zloma. Po izgubi nadzora nad mestno upravo in razpadu večine v mestnem svetu, nasedlih milijonskih investicijah in sumih koruptivnega financiranja kampanje naj bi po nekaterih informacijah celo razmišljal o odstopu. Koprska občina se po letih Bržanove vladavine, ki jo opozicija in del civilne družbe označujeta za avtokratsko in neučinkovito, tako sooča z resno možnostjo predčasnih volitev. Razmere so se še zaostrile zaradi njegovega dvigala na Markovec, za nameček pa je v torek popoldne zgorela znamenita sušilnica blata na Serminu, ki nikoli ni obratovala.

Župan Bržan svojih predvolilnih obljub ni uresničil, mu očitajo nasprotniki. V tem obdobju ni bilo niti razvoja, niti vizije, niti rezultatov. Zadolženost občine se je drastično povečala in ne zmanjšala, kot je Bržan obljubljal, in koprski mestni svet v tem trenutku nima podatka, koliko je dejansko zadolžena občina skupaj z javnimi podjetji. Župan naj bi prikrival tudi podatke o stroških svetovalcev, ki jih najema; samo za odvetnike naj bi občina plačevala približno 30.000 evrov mesečno. Vsi tovrstni stroški naj bi presegali razumne meje; na vprašanja občinskih svetnikov se župan izmika.

Cestna infrastruktura razpada

Kljub obljubam se razmere na podeželju niso izboljšale, ampak z leti samo poslabšale. Propadanje je doživelo tudi samo mesto Koper, v določene predele, kot so Žusterna, Za gradom, Markovec, Olmo, Prisoje, Šalara, ni bil vložen niti en sam evro, kot ni vzdrževan niti mestni park, nekoč trikrat ocenjen za najlepši park v Evropi, ki je danes popolnoma zanemarjen in daleč od svojega nekdanjega sijaja.

Poleg neizpolnjenih obljub in po vrsti Bržanovih nasedlih projektov, financiranih z občinskim denarjem in v milijonskih izgubah – od garažne hiše Sonce do sušilnice blata na Serminu – se je pred dnevi pojavila še priča koruptivnega prejemanja gotovine v času Bržanove volilne kampanje. Ključni udarec Bržanovi oblasti je zagotovo prispevalo nedavno imenovanje Aleša Buležana za novega direktorja komunalnega podjetja Marjetica Koper, ki ga je nadzorni svet potrdil v nasprotju s političnim dogovorom za nekega drugega kandidata. To pa dokazuje konec županove kontrole v lastnem taboru in razpadanje njegovih koalicijskih dogovorov.

Kadrovski poraz, protesti in padec zavezništev

Za imenovanje Aleša Buležana je bil odločilen glas članice nadzornega sveta iz Bržanovih lastnih vrst – zanj je proti županovi volji glasovala Astrid Del Ben. Z imenovanjem Buležana je propadlo politično kadriranje, po katerem bi mesto direktorja Marjetice Koper moralo pripadati kandidatu Gibanja Svoboda. Kot je znano, je Bržanu drugi županski mandat uspel prav ob podpori Golobove Svobode; z dodelitvijo kadrovskih pozicij v občinskih javnih podjetjih pa bi se takšne povezave dobile tudi konkretne finančne oblike. A ker tokratni kadrovski manever Bržanu ni uspel, se tudi njegovo zavezništvo s Svobodo očitno sesuva.

Imenovanje portoroškega poslovneža Aleša Buležana za direktorja koprske Marjetice je dokaz, da župan Aleš Bržan nima več nadzora nad kadrovanjem v Kopru.

Buležanovo imenovanje prihaja po izjemno turbulentnem obdobju za koprsko mestno politiko, v katerem Alešu Bržanu ni uspel politični projekt koncentracije moči v obliki holdinga javnih podjetij. Zaradi silovitega protest sveta delavcev Marjetice Koper in Sindikata SKVNS se je moral župan (vsaj začasno) holdingu odpovedati. A delavci Marjetice niso protestirali zgolj zaradi svoje negotove usode v okviru načrtovanega holdinga, paš pa so opozorili tudi na netransparentnost sprejemanja odločitve o holdingu, odsotnost javne razprave in na politične motive, ki naj bi stali za Bržanovim projektom.

Prav tako so bili izpostavljeni alarmantni podatki o posledicah dolgoletne krize vodenja, s katero se sooča podjetje: izguba Marjetice Koper v letu 2024 je dosegla 1,5 milijona evrov; podjetje ima za 900.000 evrov neporavnanih računov. Sodu so dno izbili tudi več kot očitni znaki o prisotnosti “stricev iz ozadja”, podatki o astronomskih izplačilih raznim odvetniškim pisarnam in različnim svetovalcem, kar je vse še dodatno zaostrilo že tako klavrno sliko, ki jo je po oceni poznavalcev za seboj pustil prejšnji direktor Marjetice Davor Briševac. Da bi bila slika popolna, se je pojavila tudi informacija, da naj bi Briševcu župan Bržan zdaj omogočil zlato padalo v svojem kabinetu, in sicer kot novemu svetovalcu za investicije.

Sušilnica blata ali pralnica denarja?

Briševca pa tudi močno obremenjuje poročilo o postopkih nakupa sistema za sušenje komunalnega blata na Centralni čistilni napravi Koper, ki razkriva vrsto domnevnih nepravilnosti in nezakonitosti pri izvedbi javnega naročila, vrednega 1,7 milijona evrov, zaradi česar že teče kriminalistična preiskava. Gre za investicijo, za katero se je morala Marjetica zadolžiti za skoraj 1,5 milijona evrov, soglasje k zadolžitvi pa je moral podati tudi mestni svet. Svetniki so zadolžitev izglasovali na predlog Bržana in to kljub vrsti opozoril o neustrezni tehnologiji, pomanjkljivi dokumentaciji in napačnih izračunih.

Znamenita koprska sušilnica blata, ki sploh nikoli ni delovala, je zagorela, kar bi se lahko komu zdelo tudi neverjetno naključje. (Foto: TV Slovenija / posnetek zaslona)

Koprska sušilnica blata se je dejansko izkazala kot povsem nerentabilna naložba, nekateri celo trdijo, da je Marjetica z njo vrgla stran skoraj tri milijone evrov, nasedlo investicijo pa bodo plačali občani prek položnic. Tako Briševac kot Bržan bosta morala verjetno enkrta pojasniti, zakaj je bilo potrebno Marjetico tako zadolžiti za projekt, za katerega je bilo že v fazi sprejemanja jasno, da je zelo tvegan in da bo prinašal izgubo. Ne gre pozabiti, da je Bržan nujnost investicije utemeljeval pol milijona evrov letnega prihranka. Zdaj je jasno, da je šlo zgolj za politično predstavo: če bo kriminalistična preiskava potrdila sume, bo koprska sušilnica postala učbeniški primer korupcije in javnofinančne katastrofe.

Kontroverzna glasova Bržanu zagotovila večino

Skoraj identična zgodba se je ponovila pri še eni izsiljeni Bržanovi investiciji – nedavno sprejetem projektu dvigala na Markovec, o čemer smo že poročali. Tudi ta županov projekt je tako kot sušilnica blata poln nedodelanih prostorskih projekcij in tehnično izrazito pomanjkljive dokumentacije, spremlja ga  vrsta finančnih neznank, ki grozijo, da se bo danes 10-milijonska investicija – tako kot je to v navadi pri dosedanjih Bržanovih projektih – po vsej verjetnosti podvojila in na koncu presegla 20 milijonov.

Kot vemo, so sprva občinski svetniki Bržanovo dvigalo večinsko zavrnili in s tem županu prvič v njegovem mandatu dali jasen signal, da obstajajo tudi v Kopru meje nesmiselnega zapravljanja občinskega denarja. A ponovljeno glasovanje je Bržanu vseeno prineslo zmago, toda z zelo sporno ceno, ki bi se lahko izkazala za politično korupcijo. Dva svetnika sta si namreč pri vnovičnem glasovanju premislila – in to brez novih argumentov. Po informacijah, ki so se razširile tik pred sejo, naj bi šlo za politične pritiske in kupčije – celo pogojevanje glasov z lokalnimi projekti; pri tem je bila posebej izpostavljena svetnica italijanske narodne skupnosti Roberta Vincoletto, katere glas naj bi Bržan pogojeval s projektom italijanskega vrtca v Hrvatinih. Prav tako ne gre prezreti nenavadnega obnašanja Alana Medveša, svetnika Levice, ki je ob prvem glasovanju odločno nasprotoval projektu dvigala, tik pred drugim glasovanjem pa si je nenadoma premislil in z izgovorom t. i. civilnega nadzora nad investicijo Bržanov predlog podprl.

Vertikana povezava ali dvigalo po slovensko, ki jo je koprski župan spravil čez mestni svet, lahko na koncu namesto 10 milijonov evrov stane tudi 20.

Mnogi so prepričani, da se bo dvigalo na Markovec še pred začetkom gradnje pridružilo že znani zbirki Bržanovih spornih investicij, ki segajo od nesmiselne gradnje garažne hiše Sonce, ki danes sameva, do omenjene propadle sušilnica blata, kjer je včeraj izbruhnil požar. Še posebej je problematično dejstvo, da je bila “vertikalna povezava”, kot se zdaj v novoreku imenuje dvigalo, brez vednosti mestnih svetnikov premaknjena na novo lokacijo, in sicer iz državnega zemljišča na zasebno zemljišče poslovneža Milana Mandarića – čisto slučajno tudi znanega podpornika Bržanove prejšnje kampanje. V ozadju zato ostajajo neodgovorjena vprašanja, zakaj je bila prvotna lokacija projekta spremenjena, zakaj o tem svetniki niso bili obveščeni in kakšni dogovori bi lahko bili v ozadju te “premestitve” …

20 komentarjev

  1. Miller

    Reporter
    “Avstrijsko sodišče: Aleš Štrancar in Matej Penca sta ponaredila pogodbo”
    —————–
    Štrancar naj na jumbo plakat napiše:
    „Goljufi smo vseh barv“

    na drugega pa:
    „socialistično Krivosodje me je oprostilo PLAČILA“
    —————–
    Ni pa me oprostilo DOKAZANE goljufije !!!

  2. Miller

    Reporter
    “Avstrijsko sodišče: Aleš Štrancar in Matej Penca sta ponaredila pogodbo”
    ———-
    Na jumbo plakat naj tokrat napiše:
    “Goljufi so vseh barv”
    Miller

    • tohuvabohu

      Reporter piše tudi:
      “Okrožno sodišče v Novi Gorici je medtem novembra lani v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 83 milijonov evrov, ki ga je v imenu avstrijske družbe podal njen stečajni upravitelj. Sodišče je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.”

      Zakaj ne navedeš celovite informacije? Pomanjkljiva informacija je dezinformacija. Ali ne veš tega, smrdljivi klošar? Morda celo veš, pa se poserješ na resnico, kot smo pri tebi že navajeni.

      • mario

        tohuvabohui, ukvarjati s pedroti #alias Miller# je popolna zguba časa,

  3. Helga

    Kaj res nimate vnukov ali samo časa zanje, saj nekateri uporabljate otroško govorico, Dajte se zresnit ali pa še bolje ne komentirajte česar ne razumete.

    • Drejč

      Tu si pa zadela žebelj na glavico. Strokovnjaki za PR vedo, da je treba medijska sporočila pripraviti za povprečnega človeka, ki je na robu infantilnosti. Javnost večinsko požre vsakršne propagandne otrobe in jim bolj ali manj verjame, sploh če so v sozvočju z njihovimi vneprejšnjimi politično-ideološkimi prepričanji.

      Manipuliranje z javnostjo je enostavno tudi zato, ker imajo ljudje nekakšen čredni nagon in se bojijo izstopiti iz svojega tropa. Najbolj je varno blejati skupaj z drugimi ovcami v tropu. Pastir že ve kako in kaj. Ni dobro biti črna ovca.

  4. ren

    Naše obalno področje je bilo (namerno??!!) zapostavljeno dolga desetletja. Če pogledamo samo avtocesto iz Lj. do Kopra, ki so jo gradili od leta 1970 (prvi odsek Vrhnika – Postojna) pa v leta po letu 2000, da je bila dokončana. Samo Luka Koper je AC rabila že mnoga leta prej. Dobrih 100km avtoceste se je gradilo več desetletij!!! Spomnimo se tudi, kakšni zapleti so bili s predorom AC pod Markovcem med Koprom in Izolo. Žalostno, žalostno!!!

  5. mihael

    Včerajšnji požar ko je pogorela sušilnica dreka je jako interesanten. Ker koristi vsem, ne. Dajte to mal raziskat. Ampak bol ko mešaš drek – bol smrdi.

  6. izolan

    “Kralj” Brźan je pač zdaj odvrgel masko …. saj se na obali źe ves čas ve kdo vse stoji za njim. Nič novega torej.

  7. beri

    Citiral bom članek, potem pa razložil zakaj je trditev, da desnici ustreza status quo skrajno lažna in zavaja namerno tiste, ki si želijo sprememb, a ne vedo kako mala je verjetnost le tega. Citiram…

    (“Mafijci ne hodijo več naokoli s pištolami”
    …Skrbeti bi nas morala namreč izjava nekdanjega sodnika, da je “sistem moralnih vrednot spravljen na raven Kolumbije ali Mehike, kjer je prepletenost kriminala in državnih struktur transparentna” oziroma “predsednik države mora gledati, kako skupaj sedijo predsednik vrhovnega sodišča, vrhunski tajkun in pravnomočno obsojeni narkodiler“.
    “Po mojem védenju obstaja tudi pri nas finančna prepletenost državnih in lokalnih faktorjev s kriminalom. Skupaj odpirajo gostinske lokale, obračajo denar. Leta 2006 mi je vodilni kriminalist firenške policije pojasnil, da mafijci ne hodijo več naokoli s pištolami, temveč z računalniki. Kriminal se torej vključuje v legalno polje, kar se manifestira z neprikritimi pojavljanji državnih, kriminalnih in paradržavnih struktur na različnih prireditvah, sestankih,” je še za Demokracijo magazin povedal Radonjić.
    Prav tako je za posebno izdajo revije Demokracija spregovoril nekdanji ustavni in vrhovni sodnik Jan Zobec, ki je prepričan, da “sodnik, ki sklepa kompromise s svojo vestjo, pač ni neodvisen“. – P. J./nova24)

    ***
    Da se torej vrnem k izhodišču zlagane trditve, da desnemu polu zadostuje t. i. status quo in da so desničarji enaki/isti kot levičarji kot nam to ves čas podtikajo levičarji in rusofili. Takole bom to utemeljil.

    Če bi šla stranka SDS in predvsem g. Janša predaleč bi končal kot Kramberger. To ve tudi on sam – zato ostaja navidezni socialsit in ne kapitalist. Dokaz. Imeli smo t. i. mlade ekonomiste, ki so hoteli povsem opustiti komunizem in socializem – pa se je vse končalo slabo za njih. Recimo ekonomist Damjan je postal zagrizen levičar itn. Naša leva globoka država torej dovoljuje znotraj njenih okvirov našo drugačnost – pa še tukaj smo dobili Golobnjak, ki je želel povsem počistiti z janšisti, fašisti itn. – skratka z vsemi, ki ne mislijo tako kot oni. V svoje vrste so pripravljeni sprejeti tudi ljudi, ki so dokazano nespsobni kot recimo minister Pokljukar.

    Na lokalnem nivoju se dogaja podobno. Aleš Bržan je samo eden od pokazateljev kako se danes pere denar za politične ambicije leve globoke države. Zato vidite je tako težko priti pri nas do desne vlade, ker je cela Slovenija prepletena z levičarskimi lokalnimi in vladnimi povzpetniki, ki jim na kraj pameti ne pade, da bi h koritu spravili nasprotno stran.

    Sam zavidam vsem tistim mladim, ki zapuščajo Slovenijo in se želijo dokazati kje drugje na zahodu. Ja, tudi tam ni vse tako kot bi moralo biti, a neke splošne norme tam še vedno delujejo. Imel sem kar nekaj prijateljev, ki so odšli v Nemčijo in Avstralijo. Ko so se vračali na počitnice nazaj v Slovenijo so me še vedno vabili, da grem z njimi in zapustim to partijsko komunistično umobolnico, ki se ji reče Slovenija, a sem žal ostal naiven in čakal da v Sloveniji zamenjamo sistem. Bil sem tako naiven kot tisti mladi ekonomisti o katerih sem pisal zgoraj. Upanje umre zadnje. Srčno upam, da dočakam kakšno desno vlado, ki bo pokazala ljudstvu, da se da živeti veliko bolje pod desnimi kot pod levimi vladami. Lep dan.

    • Dezerter

      Dejmo še napisat ,da je omenjeni predsednik (omertoso di merda) bil B. Pahor. 👍

    • Titek

      Jaoo bože Radonjić je pa res referenca …. pa Demokratura. In Nora24 …. bljak …
      Dajmo kaj resnega, stric!

      • beri

        @titek – norčuješ se iz tistih, ki imajo doktorate …bljak…?! Seveda te razumem, ta doktorat ni na naši/tvoji strani. Je bil stric dovolj resen zate? Dvomim! Lep dan.

      • ren

        Če si človek na mestu, je sodnik Radonjić vrhunska referenca pokončnega človeka. Nedolžnega človeka je rešil 25 letnega zapora. Velik poklon temu sodniku!!!

        • Miran

          @ren

          Dam si ga pel, na vrt si ga postav.

          Upsss, spet ni ad rem.
          Se bom poboljšal press

          • ren

            Nesramnež! Si predstavljaš, da te kot nedolžnega zaprejo za 25 let?r In da dobro veš, da si nedolžen.
            Zapisal si še eno tako, da se ve, da levičarji nikoli ne bi smeli voditi države Slovenije.
            MARŠ!!!

    • ren

      @beri: “Mafijci ne hodijo več naokoli s pištolami”

      Ko je Bavčar kot takratni minister za notranje zadeve odprl – zame izredno zanimivi – zaprti predel “Mačkovega imperija” (Gotenica- Kočevska Reka) sem se že vprvih dneh odprtja z avtom zapeljal po tem območju. Ko sem peljal po glavni cesti skozi Kočevsko Reko, sem zagledal po pločniku hitečega možakarja, opremljenega s širokim pasom z naboji in z revolverjem v toku … Ja, prava slika tega skrivnostnega zaprtega območja.

      Včeraj sem na tem portalu zapisal, da so v Kočevskem rogu (na nasprotni strani kočevske doline) v breznu pod Macesnovo gorico pri izkopavanju kosti umorjenih našli prazne tulce nabojev izdelanih v prvem delu 60. let prejšnjega stoletja…

      • Miran

        @ren

        Joj grozn, sej je blo kot v filmu DELIVERANCE.

  8. Drejč

    Psi lajajo, karavana gre dalje.
    V Mafistanu je oblast pojmovana kot plen, na državni in večinoma tudi na lokalni ravni.
    Zakaj imamo protikorupcijsko komisijo in podobne brezzobe tigre??
    Hijene se med sabo ne grizejo. Leva, ki bi jih razgnal, pa ni od nikoder.

    • Miran

      Nihče nas ne bo odrešil. Ni takega leva.
      Pravzaprav zavajam 25 % volilnega telesa ve kdo je to.
      Ostali bodo spregledali “milom ili silom”.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo
Pismo ruskemu predsedniku

Pismo ruskemu predsedniku

Predsednik Putin, izbira je zdaj vaša. Dovolj vojne. Ukrajina predlaga konec te vojne. To je treba storiti pošteno, dostojanstveno in z jamstvi, da se vojna ne bo ponovno razplamtela. Vidimo, da so Združene države Amerike popolnoma osredotočene na vprašanje Irana in ne bi bilo prav, če bi preprosto čakali, da se vojna v Evropi spet znajde v središču njihove pozornosti. Ukrajina predlaga konec te vojne prek neposrednega dialoga med nami – in vami. Predlagam sestanek.

O “ekoloških profiterjih” in ugodnostih pri nakupu električnih vozil

O “ekoloških profiterjih” in ugodnostih pri nakupu električnih vozil

Ko govorimo o električnih vozilih v Sloveniji, ne moremo mimo dveh dejstev. Prvo je to, da se ljudje zanje ne odločajo toliko zaradi nekakšne ekološke osveščenosti, pač pa večinoma zato, ker se to splača. Država namreč subvencionira njihov nakup. Toda to se bo končalo, ko bo število električnih vozil občutno naraslo – in takrat bo njihovega subvencioniranja konec. Izračun namreč pokaže, da bi se prilivi v proračun iz davščin na vozila z notranjem izgorevanjem zmanjšali kar za okoli 2 milijardi evrov, če bi vsi prešli na električna vozila.

Nižji davki na plače pomenijo tudi manj prihodkov v proračun

Nižji davki na plače pomenijo tudi manj prihodkov v proračun

Po sprejemu Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je 11. maja potrdil Državni zbor na predlog t.i. trojčka, se zastavlja vprašanje, kakšni bodo njegovi dejanski učinki. Predlagatelji namreč zatrjujejo, da gre za nujen odziv na pričakovano gospodarsko krizo, ki jo povzročajo mednarodne nestabilnosti, cilj interventnega zakona pa naj bi bil razbremenitev gospodarstva, zmanjšanje administrativnih ovir in izboljšanje dostopnosti javnih storitev. Ko gre za obdavčitev dela, opozarja Bine Kordež, so korekcije sicer v nekaj primerih smiselne, saj so najvišji prejemki danes res preveč obdavčeni. Po drugi strani pa pričakovanja, da bo to pospešilo gospodarsko rast ali pomembno izboljšalo dohodkovni položaj prebivalstva, nimajo realne osnove. Podatki o poslovanju podjetij kažejo, da imajo najvišje dohodke v podjetjih, v katera se veliko vlaga in v katerih so tudi visoki dobički.

Černobil 40 let kasneje

Černobil 40 let kasneje

26. aprila 1986 ob 1.23 zjutraj po lokalnem času je v četrtem reaktorju jedrske elektrarne Černobil v Ukrajini prišlo do hude eksplozije. V zrak je vrglo večji del reaktorja, vendar pa je to še ni bilo najhujše spoznanje. Eksplozija, ki je uničila reaktor RBMK-1000, je v ozračje sprostila med 5 in 30 odstotkov jedrskega goriva. Radioaktivni oblak se je v nekaj dneh zaradi vetrov razširil čez večino Evrope, vključno s Slovenijo. Kljub molku in poskusom sovjetskega režima, da bi zmanjšali razsežnosti katastrofe v Černobilu, je kmalu postalo jasno, da se je zgodila najhujša jedrska nesreča v zgodovini.

Logarjeva dilema in Janšev moralni relativizem

Logarjeva dilema in Janšev moralni relativizem

Ne glede na to, kako ceneni so poskusi nekaterih desnih likov, da bi opravičili petkovo sramoto v Državnem zboru in vse skupaj prikazali kot nekakšno zgodovinsko nujnost, pa v načelni politiki, kakršno so svoje dni zagovarjali slovenski demokrati, liberalci in socialdemokrati, še vedno velja, da cilj ne posvečuje sredstva in da tudi v politiki obstajajo meje spodobnosti, ki jih niti moralni relativizem ne more zabrisati. To ni moraliziranje, ampak preprosta ugotovitev, ki ima svojo zgodovinsko logiko, ki se je že večkrat tragično končala z mislijo o peklu in dobrih namenih. Vzrok za stanje, v katerem smo se znašli, je proporcionalni volilni sistem.

O kitajskih železnicah in slovenski realnosti

O kitajskih železnicah in slovenski realnosti

Lani so na Kitajskem v le dveh dneh odprli kar tri nove železniške proge v dolžini 200, 300 in 400 kilometrov, s katerimi so povezali nekaj mest in omogočili potovanje s hitrostjo tudi 350 km/h.. Ob takšnih novicah v Sloveniji pomislimo na desetletja priprav o gradnjji 27-kilometrskega “drugega tira”, ki je tik pred volitvami prejšnji mesec dočakal svojo (ne)uradno otvoritev. Ob tej pridobitvi smo v zadnjem desetletju na železnicah dobili samo še nekaj obnov prog in železniških postaj, brez kakega večjega izboljšanja možnosti in hitrosti potovanj. In to ob tem, da za železnice letno iz proračuna namenjamo najmanj pol milijarde evrov, kar je precej več kot za ceste, ki se financirajo s prispevki uporabnikov, čeprav so mnenja v javnosti drugačna.

Belgija je brez vlade zdržala 541 dni. Kako dolgo bo Slovenija?

Belgija je brez vlade zdržala 541 dni. Kako dolgo bo Slovenija?

Volitve so mimo, dobili smo relativnega zmagovalca in poraženca, ki tega nikakor ne misli priznati. Rezultat volitev tako ostaja dvoumen in Robertu Golobu načeloma daje pravico do mandatarstva, vendar brez sodelovanja Logarjevih Demokratov ne bo imel dovolj glasov za izvolitev. Zgodilo se je natanko to, kar sem napovedal že pred nekaj tedni: ali bo naslednja vlada v koalicijskem smislu “nenačelna”, saj bo v njej tudi stranka, ki nikakor ni leva, ali pa nas čakajo nove volitve. Manjšinska vlada Roberta Goloba bi bila v takšnih razmerah preveč tvegan projekt, Janševa domnevna vpletenost v prisluškovalno afero pa mora dobiti sodni epilog, preden bomo šli na nove predčasne volitve.

IFIMES: “Gre za največjo varnostno-obveščevalno operacijo, usmerjeno proti Sloveniji”

IFIMES: “Gre za največjo varnostno-obveščevalno operacijo, usmerjeno proti Sloveniji”

Slovenska vlada je 11. septembra lani Miloradu Dodiku prepovedala vstop v državo zaradi njegovih političnih in gospodarskih povezav s konfliktnimi in kontroverznimi dejavnostmi v regiji ter groženj nacionalni varnosti in standardom Evropske unije. Dodik je v odgovor pozval Srbe v Sloveniji, naj na parlamentarnih volitvah podprejo Janšo, s čimer je poskušal vplivati ​​na volilni proces in se maščevati za prepoved vstopa. V sodelovanju z Viktorjem Orbánom, ruskimi političnimi, obveščevalnimi in gospodarskimi strukturami ter podporo tuje obveščevalne velesile naj bi deloval proti vladi Roberta Goloba. Gre za največjo varnostno-obveščevalno operacijo, usmerjeno proti Sloveniji in strmoglavljenju njene legalno izvoljene vlade, katere posledice so lahko dolgoročne.