V šestdesetih letih po smrti Johna Fitzgeralda Kennedyja, enega bolj karizmatičnih ameriških predsednikov, nam je popularna kultura večinoma že toliko oprala možgane, da verjamemo, da je bil njegov umor v resnici zarota. Z drugimi besedami, prepričali so nas, da ga ni ustrelil nepomembnež po imenu Lee Harvey Oswald, pač pa da je šlo za skrbno načrtovano tajno operacijo, v katero so bili vpleteni vplivni posamezniki, morda celo del vojske ali obveščevalne službe CIA, v vsakem primeru pa da je šlo za odstranitev motečega predsednika. Vseh teorij zarote, kot pravimo razlagam, ki ne sledijo uradni intepretaciji dogodka v Dallasu, naj bi bilo več kot 1500. Zagotovo so med njimi tudi takšne, ki v Kennedyjev umor vključujejo celo zunajzemeljska bitja.
Nekoč sem verjel, da se je 22. novembra 1963 v Ulici brestov zgodil državni udar proti demokratično izvoljenemu in priljubljenemu predsedniku, demokratu z veliko začetnico. Spadal sem med tiste, ki so se na pravno fakulteto vpisali, ker so hoteli postati Jim Garrison. Torej tisti okrožni državni tožilec iz Louisiane, ki je preiskoval atentat na Kennedyja in poskušal dokazati, da je šlo za zaroto, v kateri je bil Oswald le lutka v rokah gospodarjev iz ozadja. Garrison je o svojem delu napisal tri knjige in potem je režiser Oliver Stone tudi po njegovi zaslugi posnel kultni film JFK.
Tu pa se začne popularizacija prava, politike in kriminala. Oliver Stone nas je zacementiral v (dobri) veri, da Kennedyja pač ni mogel ustreliti nek nihče, ki v življenju ničesar ni dosegel, nek patetični luzer, skratka. Po takšni razlagi se zdi nemogoče, da bi lahko nekdo, ki mu nič ni uspelo, sam, brez pomoči tretjih oseb, izvedel takšen podvig. Ker se takšne razlage na prvi pogled zdijo tehtne, morda celo logične, hitro dobijo širok krog podpornikov.
Ali je Harvey Lee Oswald dejansko (sam) izvedel atentat in sredi Dallasa ustrelil ameriškega predsednika, seveda nikoli ne bomo dovolj prepričani, da bi terminološko presegli dokazni standard “onkraj razumnega dvoma”. Toda Oswaldov psihološki profil, biografija in nenazadnje tudi materialni dokazi, ki jih je pred 60. leti predstavila policija, so po mojem mnenju najmanj tako prepričljivi kot nepregledna množica teorij zarot. Konec koncev bi bilo za ameriško oblast precej prikladnejše, če bi javnosti predstavila t.i. zunanjega sovražnika, torej takšne dokaze, ki bi odgovornost – če ne neposredno pa vsaj posredno – naprtili Kubancem, italijanski mafiji, komunistom, morda celo Sovjetski zvezi.
Zaradi tega vedno bolj verjamem, da resnice o JFK-ju ne bomo nikoli izvedeli. Tudi če bi ameriške zvezne arhive jutri v celoti odprli za javnost in razkrili vse, kar se nanaša na Kennedyjev atentat, bi ljudje še vedno videli tisto, kar hočejo videti. Ljudje namreč verjamejo samo v to, v kar hočejo verjeti. V tej klasični dihotomiji med logos in mitos, torej med razumom in tistim, kar bi lahko opredelili kot zgodbo, pripoved ali intepretacijo, bomo bržkone vedno bolj verjeli zgodbi. Zakaj? Zato ker so posredi tudi čustva. Močna čustva. Pri zgodbi o Johnu F. Kennedyju jih je seveda ogromno in za veliko Američanov je njegova smrt še vedno travma, iz katere se napajata umetnost in popularna kultura. Kennedyjeva tragična smrt, lik njegove soproge Jackie, atentat na mlajšega brata Roberta nekaj let kasneje … vse to je ustvarilo neke vrst kult, v katerega je težko poseči z racionalnimi argumenti, torej z logos.
JFK je zaradi svoje tragične smrti odšel v politična nebesa, če malce karikiram. Njegovo biografijo, v kateri ni bilo vse brezmadežno, daleč od tega, je atentat očistil do te mere, da se zdi bogokletno, če bi danes kdo razkril tudi kaj takšnega, kar meče senco na Kennedyjev Camelot. V tem pogledu imamo zagotovo opravka z določeno obliko indoktrinacije, ki se bo – in to nam potrjujejo tudi zgodovinske paralele – sčasoma še okrepila. V katoliški cerkvi so na ta način prišli iz kandidatov za blažene prišli do svetnikov.
Johna F. Kennedyja je karizma preživela. Danes se ljudje delijo na tiste, ki verjamejo uradni razlagi atentata nanj, in skeptike, ki so prepričani, da je šlo za zaroto. Politiki, ki v svojem besednjaku pogosto uporabljajo to težko besedo, so bili v času JFK-ja redki eksoti, danes pa so takšni populisti na vsakem vogalu. V Sloveniji je bil Ivan Kramberger tisti, ki je leta 1990 začel na ta način nagovarjati ljudske množice, zato je bila njegova smrt šolski primer političnega atentata. Krambergerja je prav tako ustrelil nek nepomemben lik, odmevnost dogodka in številne interpretacije pa so seveda hitro pripeljale do podobnega epiloga kot pri Kennedyju. S to razliko, da so Američani iz svojega mrtvega kralja naredili pop ikono, prizorišče atentata pa spremenili v turistično atrakcijo. V Jurovskem dolu, kjer je vaški gostilniški nergač Peter Rotar leta 1992 ustrelil Krambergerja, boste seveda zaman iskali spominsko obeležje ali karkoli v povezavi z atentatom, za katerega sicer verjetno vsak drugi Slovenec misli, da je imel politično ozadje, naročniki pa niso bili nikoli razkriti …
Ljudje verjamejo v tisto, v kar hočejo verjeti. Prav nič ne bi bil presenečen, če je bil Lee Harvey Oswald edini atentator, torej morilec predsednika Združenih držav, podobno kot se mi zdi zelo verjetno, da je lokalnemu nasilnežu iz Slovenskih goric zaradi spleta naključij uspel “srečni strel” in je smrtno ranil nekdanjega predsedniškega kandidata. Nobenih zarot, ničesar. Le dva nesrečna, zagrenjena nepomembneža, ki sta v nekem trenutku podlegla sociopatskemu trzljaju, streljala na svoji žrtvi in – zadela.
A propos Kramberger
Ivek, da menda ni ogrožal volilne baze Kučana, ki da je trden konglomerat. Morda. A tudi stranke SDS ni ogrožal, je pa ogrožal razmerje v parlamentu, kjer bi njegova stranka odločilno prispevala, da se tehtnica prevesi na desno stran. To je bilo takrat ključno in lustracija bi v nadaljevanju bila možna kljub neodločnemu Pučniku in Bučarju. To je skrbelo murgelskega Tita.
Osebno sem poznal Ivana ( Iveka) in dolgo sem se spraševal, zakaj so naredili atentat na Krambergerja. In pred leti sem ugotovil zakaj.
. on ni rabil MSM, bolj so ti mediji pljuvali po njem bolj popularen je bil, torej
režimski mediji niso imeli moči, da ga diskreditirajo-uničijo
. imel je dovolj denarja, da si je sam financiral volitve
. bil je bister, skromen, izredno delaven in znan dobrotnik
. s svojo pojavo, burkaštvom in neposrednimi glasnimi govori je pritegnil
tiste preproste ljudi, ki drugače sploh ne grejo na volitve.
. ob najinem zadnjem pogovoru mi je povedal, da se ne bo ustavil in
pripravlja ustanovitev svoje stranke
. in nenazadnje na prvih volitvah je prejel 18,5% glasov in bil na tretjem mestu
Leta 1992 je bil PV dr. Drnovšek – LDS
minister policije tov. Bavčar – LDS in
minister abrambe tov. Twito – SDS.
Če kdo ve, vesta ta dva.
Kramberger bi prevzemal volivce SDSu in SKDju, nikakor pa ne Združeni Listi (komunisti) in LDSu (ZSMS), ki so imeli trdno volilno bazo !
A komunisti da bi volili Krambergerja ? Ne se smešit in govort bedarij !
Zato trditi, da je bil atentat nanj v interesu komunistom je čisti idiotizem in pravljice za dementne in vernike Twita in Nore24.
Še enkrat: Kramberger je bil v napoto in grožnja edino SDSu !
—
Mlinarčuk, ti si hud lažnivec. Prvič, Kramberger je kandidiral za predsednika republike, ne pa proti stranki SDS ali SKD. Drugič, v tem času Janša sploh ni bil član SDS. Vse ostalo so pa take traparije, da jih ni vredno komentirati.
Tudi za vas g. Steinbuch velja, da verjamete, kar želite verjeti. Primerjati obe smrti je obskurno, atentat na Krambergerja pa je bil še kako v interesu komunistov. Človek je bil neodvisen, tudi finančno, med ljudmi priljubljen, ne da bi bil populist, ker je bil darežljiv, odprtih rok. Čigava je bila dolga roka, ki je pritisnila na sprožilec, pa tako ali tako ne bomo vedeli. S tem se torej nima smisla ukvarjati, razen, če nekega dne nekdo ne predloži dokaze, ki bi potrjevali enega od scenarijev.
Dva slovnična popravka:
pa tako ali tako nikoli ne bomo vedeli
nekdo ne predloži dokazov
Final Judgment
The Missing Link in the JFK Assassination Conspiracy
Michael Collins Piper • 2005
https://www.unz.com/book/michael_collins_piper__final-judgment/
Ren, ”se je(!) je bal”, ne pa: ”se jo je bal…”. No, iz tega ‘lapsusa’ se tudi kaj vidi, kajne?
Vprašanje o Krambergerju je seveda na mestu, tam bi bilo treba konkretno in temeljito pobrskati, o JFK pa že zdavnaj vse vemo…
G. Steinbuch, dovolim si zastaviti to vprašanje: zakaj ste izbrisali moj komentar, ali je morda tako: ”it’s all a censored man’s trick”?
D. S. :”Prav nič ne bi bil presenečen, če je bil Lee Harvey Oswald edini atentator, torej morilec predsednika Združenih držav, podobno kot se mi zdi zelo verjetno, …”
Prav nič nisem presenečena, da je glavnemu NPU preiskovalcu umora dr. Jamnika (KI, 2014), triatloncu Koku, maja 2019 spodrsnilo z balkona hotela (praznike je z družino preživljal v Medulinu), potem ko je sodnik Radonjić aprila 2019 na ponovljenem sojenju(!) Noviča oprostil, saj je z rekonstrukcijo dogodkov ugotovil, da je imel Novič popolni alibi. Tožilka SDT B. Žgajnar (globoki interesi globoke države) se je seveda pritožila …
Žrtev mafijskega dogajanja je nato postal sodnik Radonjić, ki ga je vrhovni sodnik M. Đorđević (danes predsednik VS) kmalu suspendiral (diskreditacija-likvidacija)!
21. dec. 2020 je sodnica Sinja Božičnik – tretje sojenje dr. Milku Noviču za umor dr. Janka Jamnika – Noviča ponovno oprostila, saj v času, ki bi ga Novič imel na razpolago za izpeljavo umora, nikakor ne bi mogel priti na kraj kaznivega dejanja, prav tako ga nikjer ni registrirala nobena kamera ali obremenila morebitna priča.
Vse to je kriminalist KOK (tudi tožilka Žgajnar) vedel že leta 2015!
Zanimivo, da SDT pod novim vodstvom Darje Šlibar (H. Furlan je napredoval na vrhovno tožilstvo), ne išče pravega krivca(ev) za Jamnikov umor, čeprav je danes tudi javnosti jasno, da je šlo za organizirano akcijo izvajalcev umora (strelca in pomočnike kažejo kamere in SMS sporočila) ter naročnikov (mafija).
Dr. D. Žugelj, ki ga je Golobova vlada odstavila – UPPD (diskreditacija-likvidacija) v intervjuju (Demokracija) opozarja:
“Treba je preprosto ukiniti Specializirano državno tožilstvo (SDT) in Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Vnovična reintegracija pod MNZ je tako nujna.”
TOČNO TAKO!
Dogajanje na sojenju dr. Milku Noviču smo zainteresirana javnost (civilna družba ZA resnico, ZA pravico, Za vladavino prava)
več let redno spremljali na sodišču in o tem pisali (pisma bralcev), ustvarili smo tudi portal Dosje Milko Novič.
Medije smo redno obveščali (el. pošta), toda … Nismo bili prava civilna družba, tista ki dejansko deluje v interesu globoke države in je podprta z MSM.
RTV nas ni niti enkrat povabila v kakršnokoli oddajo, prav tako ne POPtv,
Prav tako ni bilo nobene informacije (MSM) o našem delovanju in nobenega intervjuja, kajti pomembne so nikice in jenulli, glas katerega ljudstva??!
Iva Pavlin Žurman
No, saj je tudi povojni poboj tisočev v Rogu za mnoge mogoče tolmačiti zgolj kot maščevanje jeznih posameznikov. Tudi to bi lahko bila “najbol enostavna varianta”. Je bila ob svojem času kar nekajkrat omenjena v medijih in govorih kot najbolj verjetna.
Hja, kaj moremo, se pač zgodi! Nič čudnega, ko pa so nekateri med vojno tako trpeli, kenede…
Ja, če ne bi bilo pisnih dokazov o Kardeljevem navodilu Kidriču o pospešenem “čiščenju”.
Kako vsi tiščijo glavo v pesek, ali pa, oz. so sodelavci morilcev desettisočev Slovencev (tudi otrok, žensk in starcev) – čiščenje!!!
p.s.: in čakam, da se bo na pravno fakulteto vpisal nekdo, ki bo imel povsem domoljubne namene in dokončno obračunal s to slovensko udbofaijo, ki je s povojnimi pomori pridobila ne le politično moč, temveč tudi odprta vrata do žepov državljanov. Na žalost jim to dopuščamo še 30 let samostojne Slovenije. Le poglejte primere raznih sanacij bank ali pa aktualen nateg ocene poplavne škode.
Stainbuch pa o JFK-ju…
Sam sem še globoko v Jugoslaviji od nekega zadrtega komunista na pomembnem položaju doživel to sovraštvo rdeči:beli. Takega sovraštva se ne da opisati, lahko bi ga rezal z nožem, neopisljivo sovraštvo, povezano z VERO v Marxa, Lenina, komunistično revolucijo. Takrat sem obstal odprtih ust in s časom začenjal razumevati…
Vsak ima pravico do svojega mišljenja.
Ampak življenje me je tudi naučilo, da naključij ni. Samo zato, ker večina trdi eno plat zgodbe, to še ne pomeni, da je res
Prispevek jasno pokaže, kaj se zgodi, ko zagrenjene zgube dobijo orožje v roke.
Ali je zato maršal Twito ukazal oboroževanje ?
In posredno napeljuje zgube na kriminalna dejanja ?
Možno.
—
Maršal Twito je pozval na oborožitev prebivalstva, ker je aktualna politika spremenila slovensko vojsko v taborniško društvo.Taborniki ne morejo zagotavljanti varnosti in neodvisnosti Slovenije.Zakrbljujoče je, da kmetiski minister vodi obrambo Slovenije in dovoli, da kmetu ukradejo živino. Kako bo tak minister zagotovil varnost in neodvisnost Slovenije?
Rigaš laži !
Maršal Twito je pozval na oboroževanje zaradi osebne „samoobrambe“, ne države.
To kar ti pozivaš in Nora24tv je enako pozival Šiško s Štajersko vardo, pa ga je dal HINAVEC maršal Twito zapreti.
Bolj ko opravičuješ Twita, bolj se pogrezaš v drek.
Enako kot tisti, ki opravičujejo goloba.
Isti ste !
—
@Apmmb2, imaš popolnoma prav. Prosto neovirano naseljevanje Evrope pomeni enako kot nekoč poseljevanje Amerike. Popoln kaos. Divji zahod ki traja še danes. Zato je v Ameriki bilo potrebno oboroževanje. Ta stvarnost je danes pri nas.
Kar pa se živine tiče pa je bilo tole…krave po mnogih pašnikih iz travnika okoli krmišča napravijo blatno gnojišče. Še posebno ob deževju. Napaka je bila le v tem, da je bila ograja, ki sicer omejuje vstop na krmišče, delno podrta..(brez ograjne deske, kar je bilo lepo videti na posnetku. Ko so krave seveda bredle po nastalem blatnem gnojišču, in rep pomakale rep v blato, so analogno temu kot vedno počnejo z repom, podijo muhe in obade s hrbta le tega namalale z blatnim drekom. To je bilo dovolj za konjeljubke ki glancajo razne živali od konjev do kur kot bi jih pripravljale za lepotno tekmovanje.
To pa iz lastnih izkušenj vem da na kmetiji z mnogo živalmi ne gre. A kot vemo nam vladajo Rastlinojedke in je bil takšen prifuk..en poseg samo še vprašanje časa. naj plačajo!!!
No, dejstvo je, da so se vsi; od policije, pravosodja, politike, medijev, …, zelo močno trudili dokazovati in nas prepričevati, da je predsedniškega kandidata ustrelil vaški pijanec, kar je že samo po sebi sumljivo.
Med obema atentatoma je podobnost edino v tem, da sta obe žrtvi bili ubiti.
Za Krambergerja se ve, da je imel ogromno pristšev in da bi z lahkoto prišel v parlament. Takrat bi Slovenija stopila na pravo pot demokracije.To pa bi bilo usodno za komuniste in LDS. Takrat je bila UDBA še močna, formalno sicer razpuščena, kljub temu pa še vedno povezana in poslušna ter je zapolnjevala vse reže v družbi. Vrhunsko izšolani morilci so z lahkoto opravili svoj posel.
Če so ti strkovnjaki pospravili na tisoče ljudi in ostali do konca življenja nekaznovani in ohranili odlikovanja, zakaj bi potem ne zmogli izvesti atentata na vaškega posebneža? Če je navaden vic poslal neprevidneža za rešetke, potem je početje dobega človeka iz Negove bila več kot rdeča cunja za komuniste in poziv, da ga morajo pospraviti. In zgodilo se je.
Morilci so vsi odšli, ne dabi spregovorili, kako so pospravili na tisoče protidržavnih elementov. Ni pričakovati, da bo kateri od njih spregovoril, kako so pospravili Iveka.
Spet rigaš z UDBO.
Takrat je bil minister za notranje zadeve Bavčar, minister za abramba pa tov. Twito.
Kramberger je bil osamosvojiteljem bolj v napoto, kot stari gardi.
—
Miller, nimaš izkušenj z udbo po letu 1991! Kakšen novinar se jo je bal še na Zemljaričevem pogrebu.
Eni strašijo z UDBO,
drugi z Janšo,
tretji z Rusijo…
Pejte vsi skupaj v p. m.
—
Miller, imamo različne življenske zgodbe in niti ena ni do pičice enaka neki drugi. Zato so tudi izkušnje različne.
Najbolj verjetna se mi zdi razlaga, da je šlo za dva zagrenejena nepomembneža, ki sta streljala na svoji žrtvi. Seveda ima ta razlaga nekaj pomemebnih pomislekov.
Pri Johnu Kennedyju je ta pomislek atentat na njegovega brata Roberta pet let kasneje. Da bi bila kar dva člana najbolj pomembne politične družine v ZDA zgolj naključno ubita?
Pri našem Krambergerju vemo, da je marsikateremu levemu politiku šel močno na živce. Da ga je zelo opiti Rotar kar s prvim strelom smrtno ranil?
Vsak se lahko odločil, kateri teoriji bo verjel. Mislim pa, da ne bomo nikoli za trdno vedeli, katera varianta je bila resnična.
V dneh, ko so 12. marca 2003 v Beogradu ustrelili srbskega predsednika vlade Zorana Đinđića, so imeli na Valu 202 kontaktno oddajo o tem atentatu. Poslušalci so po telefonu odgovarjali na vprašanje, če je pri nas kaj takega možno. Večina je menila, da to v Sloveniji ni možno. Niti eden se ni spomnil na umor Iveka Krambergerja 7. junija 1992.
Dva sodobnika vpletena v kubansko krizo. Na eni strani Kennedy, na drugi Hruščov. Krizo razrešita. Nevarnost jedrskega bojevanja je ustavljena. Marsikateremu tak razplet ni všeč. Ne v USA ne v SSSR. Kennedija ustrelijo, Hruščova odstranijo, ostane pa pri življenju.
Steinbruch, ne pozabi, da je Kramberger že dolgo prej napovedoval, da ga bodo pihnili. Srhljivo je tudi, da je imel ob svoji hiši zase pripravljeno grobnico, na kateri je manjkal samo še datum smrti. Žal se mu ni izpolnila želja, da bi bil pokopan v njej. Nič več se tudi ne omenja, da so nekaj tednov pred atentatom ugonobili Ivanovo opico Ančko, kar pa ga ni odvrnilo od kandidature.
“ Le dva nesrečna, zagrenjena nepomembneža, ki sta v nekem trenutku podlegla sociopatskemu trzljaju, streljala na svoji žrtvi in – zadela.”
Hmm zanimiva razlaga
Redko si kdo drzne omenjt morda najbol enostavno varijanto.