Ključnik: CIA
Prepletanje diplomacije, erotike in prostitucije

Prepletanje diplomacije, erotike in prostitucije

Diplomata se ne pošlje na delo v državo njegovega tujega partnerja. Iz podobnih razlogov se diplomata ne pošlje dvakrat, kaj šele večkrat na predstavništva v isto državo. Vzrok je nevarnost, da bi diplomatu država službovanja postala bližja kot država, ki jo zastopa. So pa tudi države, ki temu ne posvečajo posebne pozornosti in se ne zatekajo k omenjenim ukrepom, saj so prepričane, da se njim odtekanje zaupnih informacij zaradi intimnih povezav ne more zgoditi. Zanašajo se na lojalnost svojih uslužbencev in funkcionarjev. Med njimi je tudi Slovenija. Imamo se za nezanimive zaradi majhnosti in nepomembnosti. Kar seveda ni res. Zanimivi smo kot članica EU in Nata in tudi kot sosednja država. Ruska vohuna v Sloveniji nista bila na počitnicah.

Nova “os zla”: Spopad ali propad zahodne civilizacije

Nova “os zla”: Spopad ali propad zahodne civilizacije

Hladna vojna se dejansko nikoli ni končala. Ruska bolečina ob izgubi sovjetskega imperija in globoka zamera do Zahoda, ki ga krivijo za ta propad, ni nikoli izginila. V avtokratu Putinu so Rusi našli nekoga, ki lahko vzpostavi mešanico bivšega imperializma Sovjetske zveze s primesmi starega carističnega imperija, ki ga vodijo člani drugega direktorata bivše KGB. Putin vidi vzhodnoevropske države kot del izgubljenega imperija, ki ga je potrebno ponovno osvojiti, in ne kot samostojne države, ki imajo pravico do lastnega odločanja. To je srž vojne v Ukrajini. Nova “os zla”, ki poleg Rusije vključuje še komunistično Kitajsko in iransko teokratsko diktaturo, niti ne skriva več, da je njen cilj bodisi uničenje bodisi podreditev Zahoda.

Kdo je ustrelil Johna Krambergerja

Kdo je ustrelil Johna Krambergerja

Vedno bolj verjamem, da resnice o JFK-ju ne bomo nikoli izvedeli. Tudi če bi ameriške zvezne arhive jutri v celoti odprli za javnost in razkrili vse, kar se nanaša na Kennedyjev atentat, bi ljudje še vedno videli tisto, kar hočejo videti. Ljudje namreč verjamejo samo v to, v kar hočejo verjeti. V tej klasični dihotomiji med logos in mitos, torej med razumom in tistim, kar bi lahko opredelili kot zgodbo, pripoved ali intepretacijo, bomo bržkone vedno bolj verjeli zgodbi. Zakaj? Zato ker so posredi tudi čustva. Močna čustva. Pri Johnu F. Kennedyju jih je seveda ogromno in za veliko Američanov je njegova smrt še vedno travma, iz katere se napajata umetnost in popularna kultura.