Ključnik: Dallas
Kaj je ta teden v dobro državljanov počel premier Robert Golob?

Kaj je ta teden v dobro državljanov počel premier Robert Golob?

Morda imate kdaj občutek, da preveč delate? Da ste celo že napol izgoreli, da slabo in predvsem premalo spite? Če ste pritrdilno odgovorili vsaj na eno izmed teh vprašanj, potem žal niste primerni za premierski položaj. Kajti Robert Golob, ki se je za krmilo vlade zavihtel z direktorskega mesta v državnem trgovcu z energijo, nima tovrstnih težav. Da bi delal preveč, ga ne skrbi, saj nikoli ne pride v pisarno več kot tri dni zaporedoma. Da bi bil izgorel, je najbrž pravopisna napaka. Mislite morda – zagorel? To pa že, sploh odkar s Tino Gaber podaljšane vikende preživljata na savudrijskem Rdečem vrhu (hrvaško: Crveni vrh), torej na polotoku, ki preprečuje Sloveniji stik z odprtim morjem. O premalo spanju raje ne bi, saj je bil premier vedno znan po tem, da je dobro in predvsem dolgo spal.

Golobova milijardna prevara s poplavami, padala za Palestino in selfiji z Dončićem

Golobova milijardna prevara s poplavami, padala za Palestino in selfiji z Dončićem

Ni bilo treba dolgo čakati, da smo dobili novo potrditev o spornih postopkih, potrjenih lažeh in sprenevedanjih predsednika vlade Roberta Goloba. Tokrat je cesarju ogledalo nastavila Evropska komisija, ki je, podobno kot vsa približno osveščena javnost, ugotovila, da so bile ocene o popoplavni škodi v Sloveniji v višini 10 milijard evrov napihnjene, hudo pretirane. Pomoč je Evropska unija ustavila, državni sekretar Srečko Đurov pa je ob odsotnosti predsednika vlade – Golob je bil seveda na nujni poti na košarkarsko tekmo v Dallasu – in pomenljivi tišini odgovornih ministrov “zagotovil”, da je Slovenija v Bruselj poslala ustrezno vlogo za sredstva iz solidarnostnega sklada EU. Komisija očitno “nima pojma”, saj bo menda Svetu EU in Evropskemu parlamentu predlagala nadpovprečno izplačilo Sloveniji v višini 428 milijonov evrov, dokončno odločitev pa pričakujejo “do jeseni”. Očitno je vlada v primeru evropskih sredstev zmagala tako prepričljivo, kot je slavila na evropskih volitvah.

Kdo je ustrelil Johna Krambergerja

Kdo je ustrelil Johna Krambergerja

Vedno bolj verjamem, da resnice o JFK-ju ne bomo nikoli izvedeli. Tudi če bi ameriške zvezne arhive jutri v celoti odprli za javnost in razkrili vse, kar se nanaša na Kennedyjev atentat, bi ljudje še vedno videli tisto, kar hočejo videti. Ljudje namreč verjamejo samo v to, v kar hočejo verjeti. V tej klasični dihotomiji med logos in mitos, torej med razumom in tistim, kar bi lahko opredelili kot zgodbo, pripoved ali intepretacijo, bomo bržkone vedno bolj verjeli zgodbi. Zakaj? Zato ker so posredi tudi čustva. Močna čustva. Pri Johnu F. Kennedyju jih je seveda ogromno in za veliko Američanov je njegova smrt še vedno travma, iz katere se napajata umetnost in popularna kultura.