Ključnik: Srbija
Lokalne volitve v kosovskem “loncu”

Lokalne volitve v kosovskem “loncu”

V nedeljo so potekale pete lokalne volitve na Kosovu od razglasitve neodvisnosti leta 2008, drugi krog je predviden za 2. november. Zaradi napetosti je v nekaterih regijah KFOR okrepil svojo navzočnost, saj si mednarodna skupnost nikakor ne želi novih zaostrovanj, pri katerih bi lahko imela v ozadju prste tudi Rusija. Župane in predstavnike občinskih skupščin državljani Kosova volijo v 38 občinah. Rezultati teh volitev imajo ključen vpliv na politično stabilnost, integracijo manjšin in mednarodni ugled države. Če bo Gibanje za samoodločbo (LVV) ohranilo ali razširilo nadzor nad večino občin, bi to okrepilo položaj premierja Albina Kurtija v pogajanjih z mednarodnimi akterji, vendar bi lahko hkrati poglobilo notranjo polarizacijo, zlasti če bosta opozicija in srbska skupnost volitve ocenili kot nepoštene in nepregledne.

Zakaj so slovenske sankcije proti Dodiku votle

Zakaj so slovenske sankcije proti Dodiku votle

Sklep vlade, da razrešenega voditelja bosanskih Srbov razglasi za nezaželeno osebo v Sloveniji, ima dve plati. Prva je svetla in kaže na pripravljenost slovenske oblasti, da tudi z dejanji pokaže načelnost, ko gre za sankcije zoper kompromitiranega in v primeru Milorada Dodika celo pravnomočno obsojenega tujega političnega voditelja. Druga stran je bolj problematična: Slovenija je sanklcionirala zgolj Milorada Dodika, ne pa tudi njegovih širših družinskih članov, ki so v naši državi dejansko poslovno in tudi siver aktivni. Zlasti sin Igor Dodik, ki je v Sloveniji praktično vsak mesec.

Zoran dela, ampak ne za nas

Zoran dela, ampak ne za nas

Za Slovenijo je strateško pomembno, da je Srbija čim bolj normalna država, saj samo tako nadzoruje svoje brate onkraj Drine in skrbi, da jih preveč ne odnese proti Moskvi. Kajti Milorad Dodik, točneje njegovo kapitalsko zaledje, je v zadnjih letih postal največji Putinov igralec v regiji, pri čemer je za Slovenijo občutljivo zlasti dejstvo, da je Dodikov poslovno-politični krog vse večji investitor v naši državi. Če si želimo postati balkanska pralnica denarja, s tem ni nič narobe. Vendar pa po izkušnji z Iranci nihče noče imeti za vratom Američanov in njihovih agencij, ki so že nekaj časa pozorne na denarni tok iz Republike Srbske v Slovenijo.

“Debalkanizacija” United Group kot izgovor za odstrel Dragana Šolaka?

“Debalkanizacija” United Group kot izgovor za odstrel Dragana Šolaka?

Vodilni regionalni telekomunikacijski in medijski koncern United Group se je znašel v središču enega največjih korporativnih sporov zadnjega obdobja v jugovzhodni Evropi. V ospredju sta Dragan Šolak, ustanovitelj in pomemben manjšinski delničar, ter britanski zasebni kapitalski sklad BC Partners, ki je zadnja leta večinski lastnik družbe. Konflikt se odvija pred nizozemskimi in britanskimi sodišči, vsaka stran ima svojo resnco: Šolak govori o osebnem obračunu in kršitvah korporativne etike, BC Partners pa zatrjuje, da gre za racionalno prestrukturiranje v korist dolgoročne stabilnosti in rasti podjetja.

Bosanska kuhinja: Nova zavezništva in strah pred še eno vojno

Bosanska kuhinja: Nova zavezništva in strah pred še eno vojno

Bosna in Hercegovina je po zaslugi voditelja srbske entitete Milorada Dodika ponovno potencialno krizno žarišče. Federalno pravosodje je izdalo nalog za njegovo aretacijo, medtem pa so nekatere sosednje države dale vedeti, da proti Dodiku in njegovim oligarhom ne nameravajo uvesti nobenih sankcij. Prvi je bil madžarski premier Orban, pred nekaj dnevi pa je dal zelo pomenljivo izjavo tudi hrvaški premier Plenković. Zdi se, da komaj čakajo, da Bosna izdihne in se začne boj za zapuščino. Preseneča tudi stališče Slovenije, ki si očitno ne upa stopiti na prste Dodikovemu kapitalu sumljivega izvora. Po ameriških ocenah naj bi iz Republike Srbske v Slovenijo doslej “izvozili” že tri milijarde evrov kapitala. Imamo res opravka z organiziranim pranjem denarja?

“Lahko nas bombardirajo, mi bomo mirno jedli pito zeljanico in pili žganje.”

“Lahko nas bombardirajo, mi bomo mirno jedli pito zeljanico in pili žganje.”

Vseeno je, ali se bo Vučić obdržal ali bo padel, pravi naš kolumnist Denis Poniž, kajti v vsakem primeru se ne bo zgodilo nič prelomnega. Srbski pisatelj Milovan Danojlić je v nekem pogovoru mirno dejal: “Veš, mi bomo vedno vse preživeli. Smo ruralni narod in imamo vedno dovolj hrane. To pa je garant za preživetje, pod vsakršno oblastjo. Lahko nas bombardirajo, mi bomo mirno jedli pito zeljanico in pili žganje.” Z ali brez Vučića bo torej Srbija ostala tam, kjer je: Srbija na Vzhodu. Zato je smešno, koliko dušebrižništva med slovensko levico, ki se zavzema za svobodo govora in tiska v Srbiji, doma pa bi pripravila zakon, ki je samo prikrita cenzura in ustrahovanje drugače mislečih. Dokler bodo mladi protestirali za Srbijo, Palestino in kdo bi vedel še za kaj, ni strahu, da bi protestirali proti resničnim zajedalcem in uničevalcem Slovenije.

Korupcijski Balkan Ekspress

Korupcijski Balkan Ekspress

Zdi se, da se na historično najbolj problemetičnem koncu Evrope, na hribovitem Balkanu, dogaja nekaj, kar lahko pomeni upor državljanov, ponižanih in razžaljenih, proti vladavini korupcije, laži in represije. Začelo se je v Srbiji, kjer so pred dnevi protesti morda dosegli vrhunec, nadaljevalo pa se bo očitno v Makedoniji. Vmes se je zgodil strelski pokol v Črni gori, Bosna in Hercegovina, ta nesrečna država, ki razpada že od istega dne, ko je bila ustanovljena, pa je tako ali tako sod smodnika, kjer lahko poči že jutri. Sta Slovenija in Hrvaška res imuni pred “vstajo naroda”, ali pa je občutek, da ju njuna domnevno evropska identiteta varuje pred nevarnostjo upora ulice, zavajajoč?

Dva ameriška načrta za Balkan in Bosno in Hercegovino se ne ujemata z velikodržavnimi koncepti

Dva ameriška načrta za Balkan in Bosno in Hercegovino se ne ujemata z velikodržavnimi koncepti

V senci Trumpovega preurejanja sveta po vzorcu Vladimirja Putina, evropskega počasnega treznjenja in odkrivanja pozabljene identitete in samozavesti ter notranjepolitičnih srbskih akrobacij je v nekakšno pozabo zbledela precej napeta in zaskrbljujoča situacija v Bosni in Hercegovini. Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane je pripravil precej alternativno analizo aktualnega dogajanja. Iz obsežne analize “Bosna in Hercegovina 2025” izhaja, da se v ozadju dogaja marsikaj. Kot vemo iz izkušenj preteklosti, pa že manjše iskrice na Balkanu lahko hitro pomenijo problem globalnih razsežnosti. “Kurjačev” iz ozadja na teh koncih nikoli ne zmanjka.

Geopolitična vizija prihodnosti v novem svetovnem redu

Geopolitična vizija prihodnosti v novem svetovnem redu

Globalno razmerje moči se spreminja. BRICS, ki ga vodijo Rusija, Kitajska in Indija, izziva zahodni sistem gospodarstva in politike. Čeprav to zavezništvo kaže ogromen potencial zaradi svoje demografije, naravnih virov in trgov, ima še vedno ključno napako – pomanjkanje enotne vojaške sile, ki bi lahko zaščitila njihov kapital in zagotovila geopolitično stabilnost. Prav v tej slabosti je priložnost za Ameriko. Predsednik Trump je priznal, da je prihodnost Amerike v oblikovanju enotne, integrirane entitete – superdržave, ki bo dominirala na vseh področjih: od gospodarstva in tehnologije, do vojaške in geopolitične moči. Njegova vizija vključuje združitev Kanade, Grenlandije in Panamskega prekopa z Združenimi državami. Ta ozemlja so ključna za strateško in gospodarsko moč prihodnosti Amerike.

Vučićev kočijaž Janković na pravi strani avtokratske zgodovine

Vučićev kočijaž Janković na pravi strani avtokratske zgodovine

Ali je Jankovićevo lojalnostno pismo Vučiću, na katerega se premier Golob ni želel kritično odzvati, slučajno razkrilo veliko skrivnost slovenske politike – da je namreč ljubljanski župan “nadrejen” predsedniku vlade in da zato slednji drži nazaj svoj kabinet, zlasti Tanjo Fajon, da se ne bi javno oglašali s kritikami na račun Vučića? Kako je to možno? So Srbi o predsedniku vlade morda pridobili kakšne neprijetne informacije, ki ne smejo priti v javnost, saj bi uničile Goloba? S kakšno perfidno igro imamo opravka? Zakaj je sumljivo tiho tudi evropska komisarka za širitev Marta Kos?