Ekonomist Mojmir Mrak je ponovno opozoril, da je vlada državo pripeljala na skrajni rob finančne vzdržnosti. Vsak...
Ključnik: javne finance
“Res sem prav slabe volje, ko gledam, kako se politiki prav tepejo med sabo, kdo bo dal več in nas vse obenem za to še dodatno zadolžil. Če samo pomislim na letošnjo obvezno božičnico, mi gredo kar lasje pokonci, kolikor jih še imam.”
Nekdanji finančni minister Dušan Mramor o žalostni sliki aktualne slovenske politike. (Vir: Finance)
“Ocene ekonomistov o hoji po robu so strašenje in veliko pretiravanje”
Finančni minister Klemen Boštjančič je očitno pametnejši od vseh ekonomistov v Sloveniji, Fiskalnega sveta, analitikov...
Javne finance na skrajnem robu možnega
V senci bolj ali manj posrečenih predvolilnih bonbončkov, bonbonier… v obliki ad hoc obveznih božičnic za vse ne glede na uspešnost, podaljšane veljavnosti vinjet za osebna vozila in verjetno še česa, kar je v predvolilnem predalu vladnih strategov, v Državnem zboru že poteka postopek sprejemanja proračunov za leti 2026 in 2027, ki jih je vlada milo rečeno “nategnila” do skrajnih meja, čeprav ni nobenih izrednih razmer (razen volitev), ki bi upravičevale dodatno ekscesno zadolževanje. Poleg vseh ekonomistov, ki jih vlada kontinuirano ignorira kot da so nekakšna marginalna civilna družba, se je z oceno proračunskih dokumentov oglasil tudi Fiskalni svet, ki je jasno povedal, da se vlada nevarno igra s finančno stabilnostjo države v naslednjem obdobju, saj enostavno nimamo minimalnih rezerv za že napovedane dodatne izdatke, kaj šele za morebitne izredne dogodke.
Zgodovinsko lomastenje po javnih financah
Statistični urad (SURS) je v torek objavil dva izredno pomembna podatka o višini in dinamiki javnega dolga in o inflaciji. Javni dolg se je v nasprotju s trditvami predsednika vlade v odgovorih na poslanska vprašanja v Državnem zboru katastrofalno povečal, na rekordnih 47,5 mrd evrov, samo v zadnjih sedmih mesecih za 2,6 mrd. Povečal se je tudi delež dolga v BDP, ker rast BDP hudo zaostaja za rastjo ekscesne državne porabe. Ob tem pa imamo vladni predlog proračuna, ki bo naslednje leto primanjkljaj ob skoraj recesiji dvignil na 2,1 mrd evrov, upoštevano brez vplivov morebitne predvolilne socialistične obvezne božičnice. Podpora največji vladni stranki je pa po podatkih Mediane zrasla na 17 %. Ples “izobraževanja” volivcev se spet začenja na polno.
700 dni blefiranja
V ponedeljek sta minili dve leti od katastrofalnih poplav v letu 2023. Poleg izjemne solidarnosti državljanov, požrtvovalnosti, profesionalnosti Civilne zaščite, vojske v prvih trenutkih, dneh, tednih te naravne nesreče je sanacijo škode zaznamovala očitna operativna nesposobnost aktualne izvršilne oblasti, ki se sicer dnevno kaže tudi na številnih drugih področjih. Namesto hitrega reševanja akutnih bivanjskih problemov smo dobili novo birokracijo, ki namesto ljudem pomaga sama sebi. Da ne omenjamo etično “mejne” samopromocije predsednika vlade Roberta Goloba in očitne korupcije pri projektih, napihovanja škode, ki je s prvotnih 500 mio EUR po besedah premierja poskočila na kar 10 mrd EUR, pri čemer smo javno “nategovali” EU s škodo na objektih, ki sploh niso obstajali, kar je v Državnem zboru priznala celo ministrica Alenka Bratušek.
“Epidemije res ni bilo v mandatu te vlade, smo pa žal imeli opravka s celo vrsto drugih takih in drugačnih zunanjih okoliščin, od naravnih nesreč do vojne, ne samo v Ukrajini, do vojne in genocida na Bližnjem vzhodu”
Predsednik vlade Robert Golob je vladanje z odloki in sprejemanje praktično vseh zakonov na izrednih sejah Državnega...
Nekaj komentarjev na Simičev predlog davčne reforme
Pred dnevi smo lahko na tem portalu prebrali predlog možne davčne reforme s strani davčnega strokovnjaka Ivana Simiča. Kot je napisal, bi predlagane spremembe pozitivno vplivale na gospodarsko klimo in povrnile zaupanje vlagateljev v stabilno davčno in poslovno okolje v Sloveniji. Vsake spremembe davčne zakonodaje imajo seveda pozitivne in negativne učinke. Če Simičev predlog gledamo kot celoto, je to vsekakor ena od zanimivih alternativnih možnosti. Pri tem bi vseeno izpostavil eno od značilnosti njegovega predloga: ni podatkov, kako konkretno bi takšne spremembe vplivale na neto prejemke zaposlenih, niti kakšen bi bil njihov vpliv na naše javne finance. Slednje pa je vsekakor ključen element kakršnihkoli sprememb Namen mojega pripevka je zato prikazati nekaj konkretnih učinkov predlaganih sprememb na finance ljudi, podjetij ter države.
Ameriške in evropske javne finance: Bojeviti Mars proti solidarni Veneri
Kaj pokaže primerjava med ameriškimi in evropskimi javnimi financami? V visoki javno-finančni potrošnji evropskih držav (EU) je resda veliko neracionalnosti, vendar pa se največji del več zbranih davščin namenja socialni varnosti in zagotavljanju večje solidarnosti. Zaradi višjega bruto domačega produkta so proračunski izdatki v ZDA na povprečnega Američana precej višji kot v EU ali Sloveniji. Američani neprimerno manj izdatkov namenijo sociali, krepko pa nas prekašajo pri obrambi. Prav ta podatek je zdaj posebej aktualen: Američani potrošijo 2.200 evrov za obrambno na prebivalca (3,0 % BDP), v Sloveniji pa je ta znesek le 350 evrov (1,2 % BDP).
Samoupravni “nikogaršnji hlapci” s Kolodvorske bi mesečni RTV davek dvignili kar na 17 evrov!
Če je kaj uspelo vladi Roberta Goloba, je to dokončna vsebinska, novinarska, finančna razgradnja javnega zavoda RTV Slovenija. To je ena redkih obljub, ki jo je izpolnil. Javni zavod, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija, je spremenil v samoupravni zavod tam zaposlenih in izkrivljene, politično enosmerne civilne družbe, ki je v skladu z njihovimi sposobnostmi upravljanja “zajebala vse, kar se je zajebat dalo” (prosto po Predinu). Vmes se osvoboditelji RTV ideološko “pobijajo” med seboj, uprave, direktorji odstopajo, nimajo pojma, kaj bi, ampak bodo pa složno rešili svoje nadpovprečne plače. Njihova rešitev je seveda še več davkoplačevalskega denarja v preluknjano javno medijsko kanto.
“Optimizem spomladanskih mesecev je bil neupravičen in gospodarska gibanja so v prvi polovici leta zastala”
Komentar analitičnega sektorja Gospodarske zbornice Slovenije žal potrjuje napovedi mnogih gospodarstvenikov, ki so že...
Namesto davčne reforme se nam obeta kvečjemu manjša “kozmetika”
Vlada napoveduje več sprememb davčnega sistema, kar bo ponovno vznemirilo delodajalce, sindikate in javnost. Toda predstavljene številke in primerjave kažejo, da mogoče obstoječi davčni sistem vseeno ni tako zgrešen in da si bistvenih odstopanj niti ne moremo privoščiti. Zato se bomo mučili z iskanjem manjših korekcij, ki bodo sistem dodatno zapletle, kakega učinka pa ne bo. Mogoče je res boljši predlog, da v sistem ne posegamo in namesto tega iščemo rešitve v povečanju zaslužkov. Ter seveda zmanjšamo pričakovanja, kako bomo s popravki sistem znižali svojo davčno obremenitev in zadržali vsa upravičenja.