Ključnik: Bližnji vzhod
Prav nič posebna diplomatska čajanka v Zalivu vrtnic

Prav nič posebna diplomatska čajanka v Zalivu vrtnic

Preživeli smo dogodek, ki je resda presegal vsakoletno modrovanje Blejskega strateškega foruma, a bržkone še zdaleč to ni bil “najpomembnejši zunanjepolitični dogodek v zadnjih desetletjih”. Srečanje voditeljev devetih sredozemskih članic Evropske unije od Portugalske do Cipra, na katerem sta bila še vse manj priljubljena predsednica Evropske komisije in jordanski monarh Abdulah II., je pač bilo, gostiteljica pa je bila letošnja predsedujoča skupini MED9, torej Slovenija. Kaj več se v Portorožu ni zgodilo niti nihče ni pričakoval, da se bo.

Mir na Bližnjem vzhodu in nemir v slovenski diplomaciji

Mir na Bližnjem vzhodu in nemir v slovenski diplomaciji

Današnje srečanje v Šarm-el-šejk je mini mirovna konferenca, formalna potrditev premirja in začetek mirovnega procesa v Gazi. Ne pomeni še rojstva palestinske države, pač pa prvi korak k trajnejšemu miru v tem delu sveta. Izrael in Hamas sta bila prisiljena sprejeti ponudbo Donalda Trumpa in arabske koalicije šestih držav, sicer bi se soočila z resnimi posledicami. Geostrateških dimenzij tega razpleta nekateri naši mainstream zunanjepolitični komentatorji, še toliko bolj pa neuvrščena diplomacija Tanje Fajon, niso dojeli. Če bi jih, potem ne bi bil nihče presenečen, da Slovenija v Egipt ni bila povabljena. V palestinsko-izraelski strani je namreč igrala za napačno stran.

Priznanje Palestine: Zgolj politični marketing Zahoda ali vseeno kaj več?

Priznanje Palestine: Zgolj politični marketing Zahoda ali vseeno kaj več?

Palestinsko vprašanje ostaja odprta rana na Bližnjem vzhodu, ki zahteva iskren in odgovoren pristop vseh vpletenih. Priznanje Palestine brez prave državnosti ostaja predvsem simbolična in marketinška poteza brez dejanske teže in učinka. Palestici si zaslužijo pravico do življenja v lastni državi, v miru in dostojanstvu, skupaj z Izraelom. Le medsebojno priznavanje in dialog prinašata trajen mir, ugotavlja analiza ljubljanskega inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije. Mir med Palestinci in Izraelci bo zahteval velik pogum, saj bo nujen kompromis za sobivanje, tako kot med Nemci in Franczi, ki so se borili več vojnah (1870-1945), danes pa so ključni partnerji v Evropski uniji. Samo sprava bi prinesla trajno stabilnost ne le na Bližnjem vzhodu, ampak tudi v mednarodnih odnosih nasploh.

Na Bližnjem vzhodu nobena stran ni brez krivde

Na Bližnjem vzhodu nobena stran ni brez krivde

Kršitve in selektivne razlage mednarodnega prava so na Bližnjem vzhodu del vsakdana. Izrael pogosto krši mednarodno humanitarno pravo in načelo suverenosti drugih držav, oborožene palestinske skupine kršijo mednarodno pravo z napadi na izraelske civiliste in z uporabo lastnih civilistov kot živega ščita. Iran financira paravojaške enote, skuša uničiti Izrael, spodkopava regionalno stabilnost ter krši Ustanovno listino OZN in Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja. Združene države izvajajo enostranske vojaške posege brez jasne pravne podlage. Potreben je celovit pristop k dogajanju na Bližnjem vzhodu, ki mora vključevati pritiske in pozive k odgovornosti za vse kršitelje – ne glede na politično ali ideološko pripadnost.

Tanjin labirint ali kje se je izgubila slovenska diplomacija

Tanjin labirint ali kje se je izgubila slovenska diplomacija

Vlada je decembra lani sprejela novo zunanjepolitično strategijo Slovenije, ki stavi na konja, katerega vrednost je po Trumpovi inavguraciji zelo padla. Diplomacija Tanje Fajon ne glede na tektonske premike v svetovni politiki še kar prisega na multilateralizem, OZN, neuvrščeno nostalgijo in opolnomočenje žensk in deklic. To slednje je sicer pohvalno in feministična zunanja politika bi naši državi dala konkreten ugled v demokratičnem delu sveta, če bi jo dosledno uveljavljali. Tudi v primeru Afganistana, kjer so ženske degradirali na raven hišnih živali, ali Irana, kjer ženske posiljujejo moški šovinistični teokrati. Celo ko gre za primitivno nasilje Vučićevih huliganov nad študentkami v Srbiji, bi feministična zunanja politika lahko odreagirala. Pa ni in Tanja Fajon dlje od zaskrbljenosti ni zmogla priti.

Notredamski Golob: Zakaj je tako pomembno, da je bil premier pri sobotni maši v Parizu

Notredamski Golob: Zakaj je tako pomembno, da je bil premier pri sobotni maši v Parizu

Da je bil Robert Golob sposoben stopiti na pariški parket in se zaplesti v kratek klepet s Trumpom, medtem ko ga je Macron, kot je nekdo duhovito nekje zapisal, poskušal v stilu lastnika restavracije odpeljati stran, je morda celo največji zunanjepolitični dosežek Slovenije v tem letu! Prav ste prebrali. In veste, da Golobu v svojih komentarjih nikoli nisem pisal slavospevov, ker si jih niti slučajno ne zasluži. Vendar mu je treba vsaj v primeru obiska slovesnosti v Notre-Dame priznati, da je naredil edino pravilno potezo. In če je zato prvič v življenju prisostvoval katoliški maši, mu verjetno tudi ne bo nič škodilo.

Svetovna vojna: Po Ukrajini, Gazi in Libanonu še četrta fronta v Siriji

Svetovna vojna: Po Ukrajini, Gazi in Libanonu še četrta fronta v Siriji

Na prvi pogled presenetljiva obnovitev vojaških spopadov v Siriji je prinesla več pomembnih spoznanj, ugotavlja naš bližnjevzhodni sodelavec Andraž Šest. Američani niso igralec v regiji, saj so se v času Obame umaknili, Iran je oslabljen in izgublja vpliv, Rusija prav tako ni sposobna vzdrževati fronte v Siriji in brezpogojno podpirati svojega vazala Asada. Poleg tega Rusiji grozi, da bodo islamisti in ostali Asadovi nasprotniki pretrgali prometne povezave med ruskimi bazami v Siriji in Damaskom, kar bi pomenilo, da so ogrožena edina Putinova vojaška oporišča v Sredozemlju.

Bližnji vzhod: če je cilj res mir, bi morali poslušati vse vpletene z vsemi očitki in argumenti

Bližnji vzhod: če je cilj res mir, bi morali poslušati vse vpletene z vsemi očitki in argumenti

V minulih mesecih in letih je bilo slišati precej očitkov, tudi zelo hudih, na račun Izraela. Bolje rečeno – na račun izraelske vlade pod vodstvom Benjamina Netanjahuja in njega osebno. Za nekatere lahko rečemo, da so bili na mestu, drugi spet ne. O par njih se bodo izjasnila mednarodna sodišča. Zelo malo ali pa skoraj nič pa ni bilo slišati o očitkih Izraela – in to upravičenih – na račun drugih. Veljalo bi jim prisluhniti, če je naš cilj prenehanje spopadov in mir na Bližnjem vzhodu.

Kaj je “nedemokratična” Tzipi Livni dejansko povedala na Blejskem strateškem forumu

Kaj je “nedemokratična” Tzipi Livni dejansko povedala na Blejskem strateškem forumu

V dneh pred nedavnim Blejskim strateškim forumom (BSF) je prah dvigovalo vabilo predstavnici izraelske civilne družbe Cipi Livni. Nekaj nevladnih organizacij in stranka Levica so namreč zahtevale, da se vabilo prekliče. Kot neposrečenega ga je na dan začetka foruma označila tudi predsednica države, potem ko je bilo jasno, da bo izraelska gostja vendarle nastopila. Kdo je torej gospa Cipi Livni, katere prisotnost na forumu, na katerem je tekla razprava tudi o vojni v Gazi, je tako razburila omenjene? Kakšna so njena stališča, ki jih udeleženci foruma in slovenska javnost ne bi smeli slišati?

Komu ustreza nadaljevanje vojne v Gazi?

Komu ustreza nadaljevanje vojne v Gazi?

Likvidacija Ismaila Hanije sumljivo spominja na 7. oktober 2023, ko je Hamas izvedel teroristični napad na Izrael in s tem sprožil brutalno vojno, ki je v Gazi terjala na tisoče življenj, kar je svetovno javno mnenje obrnilo proti Izraelu. Tik pred tem napadom so namreč izraelski in savdski pogajalci prišli že skoraj do soglasja pri dogovoru, ki bi končno normaliziral odnose na Bližnjem vzhodu, omilil napetosti, vzpostavil gospodarsko sodelovanje in končal nemiselno izključevanje, ki v primeru Izraela pomeni, da se arabske države prenehajo zanikati njegov obstoj, Izrael pa sprejme pravico Palestincev do neodvisne države.

Ali je priznanje Palestine tudi podpora teroristični skupini Hamas?

Ali je priznanje Palestine tudi podpora teroristični skupini Hamas?

Podpora Palestini vsekakor da, vendar ne Hamasovi Palestini, če hočemo dobro Palestincem, če hočemo dobro Izraelcem in če smo res za mir na Bližnjem vzhodu. Tako razmišlja naš diplomatski sodelavec in nekdanji veleposlanik Božo Cerar, ki se je oglasil v sila dramatičnih razmerah na Bližnjem vzhodu. Namreč na dan, ko je tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča zoper izraelskega premierja Benjamina Natanjahuja, njegovega obrambnega ministra ter vodstvo teroristične organizacije Hamas zahteval nalog za aretacijo. Vse to se je zgodilo le dan po helikopterski nesreči, v kateri sta umrla iranski predsednik Raisi in njegov zunanji minister, oba znana kot predstavnika trde struje v iranski politiki. Na Bližnjem vzhodu skratka nič ne kaže, da se bodo razmere kmalu umirile – prej nasprotno.

Priznanje Palestine

Priznanje Palestine

Vprašanje mednarodnega priznanja Palestine s strani preostalih (zahodnih) držav in tudi Slovenije je seveda na mestu, vendar je potrebno biti tudi realist. Kajti pričakovati, da bo zaradi takojšnjega in brezpogojnega slovenskega priznanja Palestine vojne v Gazi v hipu konec, da bo palestinska država zaživela čez noč in da bo bližnjevzhodni problem rešen, je seveda iluzorno. Naš sodelavec Božo Cerar ugotavlja, da Palestino trenutno priznava 139 držav, pa vojna med Hamasom in Izraelom traja že več kot pol leta. Priznanje mora biti del neke širše zgodbe, denimo ponovnega zagona mirovnega procesa in dialoga, ki bo vodila k miru in rešitvi dveh držav. Priznanje bo drugače strel v prazno. Resda bo pri nekaterih ustvarjalo dober občutek in kot simbolno dejanje lajšalo vest ob vojnih grozotah v Gazi, a bo pri drugih obenem utrjevalo prepričanje, da gre za nagrado Hamasu in njegovemu stališču, da le odrekanje pravice Izraelu do obstoja, jemanje talcev in terorizem dajejo rezultate.