Cene goriv in dodatne subvencije spet povečujejo zanimanje za električne avtomobile

Slika: shoptok.si

Avtor: | 17. aprila, 2026

Dogajanje na trgu naftnih derivatov, ki ga s svojimi mednarodnimi vojaškimi “ekskurzijami” diktira ameriški predsednik Donald Trump, ter dodatne subvencije države (sprejete v aprilu) so vsaj začasno spet dvignile zanimanje slovenskih državljanov za električna vozila. Googlov indeks iskanj pojma “električna vozila” v Sloveniji je dosegel najvišjo vrednost v zadnjem letu dni. Podoben vzorec kaže tudi iskalni pojem “električni avto”, ki je v tednu po objavi razširitve subvencijskega sklada zabeležil 37-odstotni skok v primerjavi s prejšnjim tednom in dosegel absolutni vrhunec v zadnjih 12 mesecih.

Najpogosteje iskana fraza pri tem je bila “subvencija za električni avto”, kar neposredno potrjuje, da je bila prav napoved dodatnih subvencij glavni sprožilec povečanega zanimanja (Vir: shoptok.si).​ Zanimanje za električna vozila je v Sloveniji že dalj časa v porastu, a razlogi za novo rast zanimanja niso le subvencije. Po napadu ZDA in Izraela na Iran konec februarja 2026 in blokadi Hormuške ožine, skozi katero preide približno petina svetovne porabe naftnih tekočin, so predvsem cene dizla v Sloveniji močno poskočile.

Po analizi organizacije Transport & Environment, objavljeni 17. marca, polnjenje povprečnega bencinskega avtomobila v EU trenutno znaša 14,20 evra na 100 kilometrov, kar je za 3,80 evra več kot pred krizo. Strošek polnjenja povprečnega električnega vozila se je zvišal le za 0,70 evra, na 6,50 evra na 100 km. Prav to bi lahko marsikaterega voznika usmerilo k električnim vozilom kot dolgoročni alternativa. Če seveda krize na Bližnjem vzhodu še ne bo kmalu konec.

Razlika v stroških goriva med različnimi pogoni je tako postala občutna. Električno vozilo s povprečno porabo 17 kWh na 100 kilometrov, ki se polni pretežno doma po tarifi 0,18 evra na kWh, porabi za vožnjo 100 kilometrov okoli 3 evre. Dizelsko vozilo s porabo 6,5 litra na sto kilometrov pri trenutni ceni pride na okoli 12 evrov za enako razdaljo, kar je štirikrat več.

Tudi vzdrževanje se na prvi pogled izkaže kot ugodnejša možnost za povprečnega državljana. Po meritvah AMZS na primerljivih modelih Hyundaija izpred nekaj let skupni servisni stroški električnega vozila pri 120.000 prevoženih kilometrih znašajo 730 evrov, nasproti 1.280 evrov za bencinsko različico, kar je bilo takrat 43 odstotkov v prid električni izvedbi.​

Največja ovira za mnoge ostaja višja vstopna cena pri nakupu električnih vozil. Nova električna vozila so kljub subvenciji za mnoge državljane še vedno predraga, saj je rabljene avtomobile srednje kategorije mogoče najti za bistveno nižje zneske. A tudi tu se razmere počasi spreminjajo. Po raziskavi Zveze potrošnikov Slovenije iz aprila 2025 so rabljena električna vozila na voljo po ceni od 14.000 do 18.000 evrov, z letnim prihrankom od 262 do 849 evrov v primerjavi s primerljivim rabljenim bencinskim ali dizelskim avtomobilom.

Ob vsem tem ni presenetljivo, da se posamezni vozniki vse bolj ozirajo po električnih možnostih, zlasti če se bo konflikt na Bližnjem vzhodu nadaljeval. Zanimanje za program subvencij, ki jih dodeljuje Borzen, je v stalnem porastu. Tedenske prijave so leta 2025 narasle na več kot 140 na teden, kar je več kot dvakrat toliko kot leto prej, v prvem četrtletju 2026 pa so električna vozila dosegla skoraj 14 odstotkov vseh novih registracij v Sloveniji. Rok za oddajo vlog za aktualne subvencije je 30. maj.

Seveda pa se ob povečanem zanimanju za električna vozila porajajo številna vprašanja. Prvo je gotovo zagotovljanje dodatne električne energije (in njena cena) za polnjenje vseh teh novih avtomobilskih baterij, drugo, še vedno precej neraščiščeno, je povezano z shranjevanjem, stroški razgradnje, morebitne reciklaže teh nevarnih odpadkov.

5 komentarjev

  1. NNP

    Je bilo in še bo!

    Srednji sloj družbe v Sloveniji, ki se vse bolj približuje minimalcu, bo prek davkov in prispevkov financiral razne energetske subvencije, ki jih lahko in jih bodo tudi v prihodnje koristili le tisti, katerih dohodki omogočajo nakup električnih avtomobilov, toplotnih črpalk, solarnih panelov, hranilnikov energije ipd.

    In kaj ostane malim, kar nimajo veliki? Višje cene energije in omrežnine zaradi povečanih vlaganj v energetsko infrastrukturo, ki jo potrebujejo zgoraj navedeni porabniki.

    Tisto o prehodu na zeleno energijo pa naj si navidezni podporniki vtaknejo kar v …

    Odgovori
    • Miran

      Zdej bo prec vse laži, k bodo davki znižani.
      Ne jamrat. Jajo bo vse popedenu u nulo.

      Odgovori
      • Dezerter

        Električni Moskviči bodo hit.👍

        Odgovori
  2. Dezerter

    Kateri kitajski “mudel” nam pa priporačate ?
    Borat 2.0 ?👍

    Odgovori
  3. slavkope

    Čudna je “logika” oz. miselnost te vlade in te državne administracije,
    da s subvencijami iz davčnih prihodkov vseh davkoplačevalcev
    nenehno selektivno spodbujajo in celo forsirajo podreditev in monopol oskrbe vseh pravnih in fizičnih oseb z električno energijo
    (ob tem da vzporedno ne povečujejo domačih proizvodnih in omrežnih zmogljivosti za stabilno in gospodarno povečano stalno oskrbo vseh z elektriko)
    ter da s subvencijami in drugimi sistemskimi davčnimi razbremenitvami
    dodatno privilegirano obravnavajo t. i. srednji in višji sloj,
    ki si edini lahko privošči luksuzne državno subvencionirane električne panele, shranjevalnike elektrike, toplotne črpalke, električna vozila, “varčne” in “pametne” hiše in kar je še podobnih večini nedostopnih modnih znakov “digitalizirane” “elektrificirane” in pogojno “pametne” avtomatizirane, digitalizirane in elektrificirane sedanjosti.

    Istočasno,
    ko z državnimi subvencijami iz davčnih prihodkov vseh davkoplačevalcev
    aktualna Golobova vlada proti-ustavno socialno diskriminira večino najbolj socialno odrinjenih brezpravnih davkoplačevalcev (nekdaj malikovanega delavskega razreda),
    pa skupaj s politično kontaminirami socialističnimi sindikati
    pod komando Levice, SD in GS
    nenehoma zadrto nasprotuje in blokira prosto pot
    nižjim davkom in ustrezno višjim neto plačam
    vseh delojemalcev in vseh davkoplačevalcev,
    kar objektivno pomeni,
    da politično nadzirani socialistični sindikati in odkrito skrajno levičarska Golobova vlada v odhajanju pod masko socialistične uravnilovke
    na silo vzdržujejo in še pogubno pospešujejo prihodkovno, davčno in socialno neenakost
    ter proti-ustavno sistemsko socialno neenakost in neenakopravnost
    med vsemi brezpravnimi davkoplačevalci in državljani RS.

    Odgovori

Objavi komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Opazili smo
Monopol nad lažjo in oblastjo

Monopol nad lažjo in oblastjo

Dogajanje na slovenski politični sceni, ki ga je sprožila petkova izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika Državnega zbora, je milo rečeno bizarno. Pa ne zaradi samega dejstva, kdo je postal predsednik, ampak zaradi povolilne histerije, panike na levici, ki je najbolj značilna za Gibanje Svoboda. V bistvu vse izhaja iz precej zaskrbljujoče predpostavke, prepričanja do sedaj vladajoče stranke, da jim nova vlada enostavno pripada. To so sicer govorili že pred volitvami. Ne glede na rezultat (še) vladajoče koalicije, ki je v Državnem zboru dobila le 40 poslancev so v nekem vzporednem vesolju očitno mislili, da bodo naprej vodili Slovenijo. Še bolj bizarno je izpostavljanje dejstva, da gre za politično korupcijo, da je nekdo “prevaral” volivce, lagal, ob dejstvu, da smo imeli zadnja štiri leta predsednika vlade, ki je v slovenski samostojni zgodovini verjetno izvedel največ prevar in povedal največ laži, kar je medijsko dokumentirano.

“Mad and Dangerous”: Ali je Donald Trump že zrel za impeachment?

“Mad and Dangerous”: Ali je Donald Trump že zrel za impeachment?

Donald Trump, ki je imel že kot poslovnež sloves prevaranta, je govoril, kar so želele od njega slišati borze in finančni trgi od New Yorka do Tokia. Ni naključje, da so doslej iz njegovih ust golobi miru leteli v nedeljo, tako da bili v ponedeljek zjutraj, ko se začnejo odpirati azijske borze, že vsi pomirjeni in polni optimizma. Ko je ameriški predsednik nazadnje miril finančne trge, je cena nafte na svetovnem trgu takoj padla za nekaj odstotkov. Ampak potem se je do konca tedna spet dvignila za prav toliko odstotkov in še malo več. Takšnega slepomišenja je očitno konec, saj so borze in ključni igralci spregledali Trumpovo taktiko. Za velikonočno nedeljo je ameriški predsednik zato postregel z norim ultimatom, kakršnega doslej vsaj javno še nismo slišali iz ust kakšnega demokratično izvoljenega predsednika …

Trump, Nato in Evropa: Konec zavezništva ali začetek njegove preobrazbe?

Trump, Nato in Evropa: Konec zavezništva ali začetek njegove preobrazbe?

Zadnje izjave Donalda Trumpa o možnosti izstopa Združenih držav iz Nata so v Evropi znova sprožile val negotovosti. Takšne izjave sicer niso povsem nove, vendar je njihov politični in strateški učinek danes bistveno večji kot v preteklosti, saj je svet vstopil v obdobje povečane nestabilnosti, v katerem so varnostna zavezništva pomembnejša kot kadarkoli po koncu hladne vojne. Ključno vprašanje zato ni več le, ali bodo ZDA res izstopile iz Nata. Morda je še pomembnejše vprašanje, kakšen Nato sploh lahko obstane v razmerah, kjer ameriška zavezanost ni več samoumevna. Nato se torej spreminja, vprašanje pa je, ali se je Evropa pripravljena spremeniti skupaj z njim.

Brez vlaganja milijard v večjo učinkovitost podjetij ne bo gospodarskega preboja Slovenije

Brez vlaganja milijard v večjo učinkovitost podjetij ne bo gospodarskega preboja Slovenije

Analiza predvolilnih soočenj je pokazala, da vidijo politične stranke na področju gospodarstva predvsem nujnost davčnih sprememb. Predstavniki so v zadnjih tednih kar tekmovali, kdo bo ponudil večje davčne olajšave ter znižanje stopenj, ki bi razbremenile gospodarski sektor in povečala neto prejemke zaposlenih. Te spremembe naj bi bile glavni motor povečanja konkurenčnosti in gospodarske rasti, kar je nujno za dvig blaginje prebivalstva, s čemer se vsi nastopajoči celo strinjajo. Vseeno pa se ob tem lahko vprašamo, če je nekaj sto milijonsko prerazporejanje davčnih bremen res ključni element hitrejšega razvoja Slovenije in lovljenja razvitih držav.

V senci Trumpovega eksperimenta v Iranu Ukrajina osvobaja ozemlje in uničuje energetsko infrastrukturo Rusije

V senci Trumpovega eksperimenta v Iranu Ukrajina osvobaja ozemlje in uničuje energetsko infrastrukturo Rusije

Ruska agresija na Ukrajino je v zadnjih tednih izginila z naslovnic vseh svetovnih medijev, tudi slovenskih. Vsi ukvarjajo z Iranom in ceno nafte, ukrajinski boj za neodvisnost pa je postala nekakšna drugorazredna tema, rubrika v ozadju novic, nekje pred vremenom in športom. Rusi so sicer dolgo časa napovedovali mogočno spomladansko ofenzivo, na terenu pa se dogaja nekaj drugega. Ukrajinci so v zadnjih tednih praktično na vsej fronti Ruse potisnili nazaj, vedno bolj intenzivno pa tolčejo po ruski energetski infrastrukturi. Pravo ponižanje za Putina je ukrajinski napad na energetski kompleks Ust Luga pri St. Petersburgu. Tisoče kilometrov od ukrajinske meje.

Predsednica: Čas je, da začnemo ukrepati

Predsednica: Čas je, da začnemo ukrepati

Zaradi vse bolj divje predvolilne kampanje, v kateri se pojavljajo tudi sumi delovanja zasebnih tujih obveščevalnih služb, se je oglasila predsednica Nataša Pirc Musar. Komentirala je tudi doslej javno objavljene posnetke prisluhov: “Kljub dejstvu, da so bili posnetki pridobljeni nezakonito, je njihova vsebina izjemno zaskrbljujoča. Nad nekaterimi pogovori in opisovanjem domnevnih koruptivnih praks sem kot Slovenka, kot državljanka, in kot predsednica republike globoko razočarana in ogorčena. Takšni pogovori so sramota za že tako močno načet ugled politike in slovenskega političnega prostora.”

“Mister President, nujno potrebujemo neko vojno”

“Mister President, nujno potrebujemo neko vojno”

Vsaka vojna ima svoje ozadje. V Ukrajini so to ozemeljski apetiti sosednje Rusije in njenega prebujenega imperializma. V primeru Irana pa imamo opravka z mešanico “končnega obračuna”, ki ga zagovarja Izrael, in vojne zaradi preusmerjanja pozornosti, kar je možen motiv Donalda Trumpa. Združene države je zvlekel v spopad z državo, ki ima več prebivalcev, kot jih je imela nacistična Nemčija med II. svetovno vojno. In to samo zato, ker mu na notranjepolitičnem parketu začenja pošteno drseti zaradi razvpitih Epsteinovih dosjejev …

Še deset dni navidezne resničnosti

Še deset dni navidezne resničnosti

Ko se predsednik vlade 10 dni pred volitvami pelje po neki železniški progi, ki nima obratovalnega, varnostnega dovoljenja, samo zato, da bo posnel Insta video in s tem pokazal, da menda nekaj dela, je neokusnost predvolilnega šopirjenja dosegla nov vrhunec. Navadni državljani se po tem tiru ne bomo mogli peljati še nekaj mesecev, tudi tovor v Luko Koper po teh predvolilnih tirih ne bo videl prevoza vsaj do jeseni. Še pred leti so resni politiki določene investicije planirali tako, da so se dejansko končale pred volitvami. Posvečeni so v medijih prerezali trak, se zapeljali čez, ali v karkoli že, prvi, ampak za njimi so se lahko zagnali tudi navadni državljani in uživali sadove državnega investiranja. Ker je bila investicija izvedena, končana. Aktualna vlada pa nam sporoča, da imajo oni nek poseben, elitni dostop do vožnje po nedokončanem drugem tiru. Navaden plebs pa naj se zabava ob gledanju njihovih posnetkov.