Cene goriv in dodatne subvencije spet povečujejo zanimanje za električne avtomobile

Dogajanje na trgu naftnih derivatov, ki ga s svojimi mednarodnimi vojaškimi “ekskurzijami” diktira ameriški predsednik Donald Trump, ter dodatne subvencije države (sprejete v aprilu) so vsaj začasno spet dvignile zanimanje slovenskih državljanov za električna vozila. Googlov indeks iskanj pojma “električna vozila” v Sloveniji je dosegel najvišjo vrednost v zadnjem letu dni. Podoben vzorec kaže tudi iskalni pojem “električni avto”, ki je v tednu po objavi razširitve subvencijskega sklada zabeležil 37-odstotni skok v primerjavi s prejšnjim tednom in dosegel absolutni vrhunec v zadnjih 12 mesecih.

Najpogosteje iskana fraza pri tem je bila “subvencija za električni avto”, kar neposredno potrjuje, da je bila prav napoved dodatnih subvencij glavni sprožilec povečanega zanimanja (Vir: shoptok.si).​ Zanimanje za električna vozila je v Sloveniji že dalj časa v porastu, a razlogi za novo rast zanimanja niso le subvencije. Po napadu ZDA in Izraela na Iran konec februarja 2026 in blokadi Hormuške ožine, skozi katero preide približno petina svetovne porabe naftnih tekočin, so predvsem cene dizla v Sloveniji močno poskočile.

Po analizi organizacije Transport & Environment, objavljeni 17. marca, polnjenje povprečnega bencinskega avtomobila v EU trenutno znaša 14,20 evra na 100 kilometrov, kar je za 3,80 evra več kot pred krizo. Strošek polnjenja povprečnega električnega vozila se je zvišal le za 0,70 evra, na 6,50 evra na 100 km. Prav to bi lahko marsikaterega voznika usmerilo k električnim vozilom kot dolgoročni alternativa. Če seveda krize na Bližnjem vzhodu še ne bo kmalu konec.

Razlika v stroških goriva med različnimi pogoni je tako postala občutna. Električno vozilo s povprečno porabo 17 kWh na 100 kilometrov, ki se polni pretežno doma po tarifi 0,18 evra na kWh, porabi za vožnjo 100 kilometrov okoli 3 evre. Dizelsko vozilo s porabo 6,5 litra na sto kilometrov pri trenutni ceni pride na okoli 12 evrov za enako razdaljo, kar je štirikrat več.

Tudi vzdrževanje se na prvi pogled izkaže kot ugodnejša možnost za povprečnega državljana. Po meritvah AMZS na primerljivih modelih Hyundaija izpred nekaj let skupni servisni stroški električnega vozila pri 120.000 prevoženih kilometrih znašajo 730 evrov, nasproti 1.280 evrov za bencinsko različico, kar je bilo takrat 43 odstotkov v prid električni izvedbi.​

Največja ovira za mnoge ostaja višja vstopna cena pri nakupu električnih vozil. Nova električna vozila so kljub subvenciji za mnoge državljane še vedno predraga, saj je rabljene avtomobile srednje kategorije mogoče najti za bistveno nižje zneske. A tudi tu se razmere počasi spreminjajo. Po raziskavi Zveze potrošnikov Slovenije iz aprila 2025 so rabljena električna vozila na voljo po ceni od 14.000 do 18.000 evrov, z letnim prihrankom od 262 do 849 evrov v primerjavi s primerljivim rabljenim bencinskim ali dizelskim avtomobilom.

Ob vsem tem ni presenetljivo, da se posamezni vozniki vse bolj ozirajo po električnih možnostih, zlasti če se bo konflikt na Bližnjem vzhodu nadaljeval. Zanimanje za program subvencij, ki jih dodeljuje Borzen, je v stalnem porastu. Tedenske prijave so leta 2025 narasle na več kot 140 na teden, kar je več kot dvakrat toliko kot leto prej, v prvem četrtletju 2026 pa so električna vozila dosegla skoraj 14 odstotkov vseh novih registracij v Sloveniji. Rok za oddajo vlog za aktualne subvencije je 30. maj.

Seveda pa se ob povečanem zanimanju za električna vozila porajajo številna vprašanja. Prvo je gotovo zagotovljanje dodatne električne energije (in njena cena) za polnjenje vseh teh novih avtomobilskih baterij, drugo, še vedno precej neraščiščeno, je povezano z shranjevanjem, stroški razgradnje, morebitne reciklaže teh nevarnih odpadkov.