Cene goriv in dodatne subvencije spet povečujejo zanimanje za električne avtomobile

Slika: shoptok.si

Avtor: | 19. aprila, 2026

Dogajanje na trgu naftnih derivatov, ki ga s svojimi mednarodnimi vojaškimi “ekskurzijami” diktira ameriški predsednik Donald Trump, ter dodatne subvencije države (sprejete v aprilu) so vsaj začasno spet dvignile zanimanje slovenskih državljanov za električna vozila. Googlov indeks iskanj pojma “električna vozila” v Sloveniji je dosegel najvišjo vrednost v zadnjem letu dni. Podoben vzorec kaže tudi iskalni pojem “električni avto”, ki je v tednu po objavi razširitve subvencijskega sklada zabeležil 37-odstotni skok v primerjavi s prejšnjim tednom in dosegel absolutni vrhunec v zadnjih 12 mesecih.

Najpogosteje iskana fraza pri tem je bila “subvencija za električni avto”, kar neposredno potrjuje, da je bila prav napoved dodatnih subvencij glavni sprožilec povečanega zanimanja (Vir: shoptok.si).​ Zanimanje za električna vozila je v Sloveniji že dalj časa v porastu, a razlogi za novo rast zanimanja niso le subvencije. Po napadu ZDA in Izraela na Iran konec februarja 2026 in blokadi Hormuške ožine, skozi katero preide približno petina svetovne porabe naftnih tekočin, so predvsem cene dizla v Sloveniji močno poskočile.

Po analizi organizacije Transport & Environment, objavljeni 17. marca, polnjenje povprečnega bencinskega avtomobila v EU trenutno znaša 14,20 evra na 100 kilometrov, kar je za 3,80 evra več kot pred krizo. Strošek polnjenja povprečnega električnega vozila se je zvišal le za 0,70 evra, na 6,50 evra na 100 km. Prav to bi lahko marsikaterega voznika usmerilo k električnim vozilom kot dolgoročni alternativa. Če seveda krize na Bližnjem vzhodu še ne bo kmalu konec.

Razlika v stroških goriva med različnimi pogoni je tako postala občutna. Električno vozilo s povprečno porabo 17 kWh na 100 kilometrov, ki se polni pretežno doma po tarifi 0,18 evra na kWh, porabi za vožnjo 100 kilometrov okoli 3 evre. Dizelsko vozilo s porabo 6,5 litra na sto kilometrov pri trenutni ceni pride na okoli 12 evrov za enako razdaljo, kar je štirikrat več.

Tudi vzdrževanje se na prvi pogled izkaže kot ugodnejša možnost za povprečnega državljana. Po meritvah AMZS na primerljivih modelih Hyundaija izpred nekaj let skupni servisni stroški električnega vozila pri 120.000 prevoženih kilometrih znašajo 730 evrov, nasproti 1.280 evrov za bencinsko različico, kar je bilo takrat 43 odstotkov v prid električni izvedbi.​

Največja ovira za mnoge ostaja višja vstopna cena pri nakupu električnih vozil. Nova električna vozila so kljub subvenciji za mnoge državljane še vedno predraga, saj je rabljene avtomobile srednje kategorije mogoče najti za bistveno nižje zneske. A tudi tu se razmere počasi spreminjajo. Po raziskavi Zveze potrošnikov Slovenije iz aprila 2025 so rabljena električna vozila na voljo po ceni od 14.000 do 18.000 evrov, z letnim prihrankom od 262 do 849 evrov v primerjavi s primerljivim rabljenim bencinskim ali dizelskim avtomobilom.

Ob vsem tem ni presenetljivo, da se posamezni vozniki vse bolj ozirajo po električnih možnostih, zlasti če se bo konflikt na Bližnjem vzhodu nadaljeval. Zanimanje za program subvencij, ki jih dodeljuje Borzen, je v stalnem porastu. Tedenske prijave so leta 2025 narasle na več kot 140 na teden, kar je več kot dvakrat toliko kot leto prej, v prvem četrtletju 2026 pa so električna vozila dosegla skoraj 14 odstotkov vseh novih registracij v Sloveniji. Rok za oddajo vlog za aktualne subvencije je 30. maj.

Seveda pa se ob povečanem zanimanju za električna vozila porajajo številna vprašanja. Prvo je gotovo zagotovljanje dodatne električne energije (in njena cena) za polnjenje vseh teh novih avtomobilskih baterij, drugo, še vedno precej neraščiščeno, je povezano z shranjevanjem, stroški razgradnje, morebitne reciklaže teh nevarnih odpadkov.

25 komentarjev

  1. cmerarjepi3da

    Komentar tedna/meseca – @ Dezerter : ”Električni Moskviči bodo hit.” 💪

    Odgovori
  2. Švejk

    Menda živimo v vzročno-posledičnem svetu. Cene nafte in plina ter drugih energentov in sploh vsega drugega rastejo.

    Zakaj?

    Zadnje podražitve so posledica amero-izraeske vojne z Iranom. Zalivske države zagotavljajo okrog 20% svetovnih potreb po nafti in plinu. To, kar se zdaj dogaja, je bilo predvidljivo. Jasno je bilo, da bo Iran zaprl Hormuško ožino in da bo odgovarjal na izstreljevanje ameriških raket in dronov iz zalivskih držav s svojimi raketami in droni. Jasno je tudi bilo, da ameriška vojska ni v stanju varovati zalivskih držav pred iranskimi droni in raketami.

    Trump je na krilih gladkega prevzema Venezuele mislil, da bo z Iranom obračunal podobno, se pravi na mah. Popustil je Netanjahuju, ki je že desetletja pritiskal na Ameriko, da napade Iran, a so bili Trumpovi predhodniki vseeno bolj previdni in razsodni in se niso spustili v avanturo, kot je vojna z Iranom.

    Vojna z Iranom nikakor ne gre po načrtu. O hitri zmagi in zamenjavi režima ni ne duha ne sluha. V bistvu se vojna spreminja v katastrofo najprej za zalivske države, ki so vedno bolj razsute in postajajo falirane države. Dubaj postaja mesto duhov.

    Zalivske države so puščavske in kot take skoraj ne pridelujejo hrane, vodo pa morajo pridobivati z razsoljevanjem morske vode. Naprave za razsoljevanje so lahka tarča iranskih raket in dronov.

    Zaradi zastoja prodaje nafte in plina zalivske države drvijo v finančno-ekonomsko katastrofo. Tujci, ki predstavljajo glavnino delovne sile, množično bežijo iz zalivskih držav in mnogi se ne bodo nikoli več vrnili. Trajalo bo leta ali celo desetletja, da se povrne zaupanje v varnost in s tem prosperiteta.

    Drugi razlog za rast cen nafte in plina je seveda posredna vojna Nata zoper Rusijo v Ukrajini. Rusija je (bila) naravno zaledje Evrope, od koder je le-ta dobivala poceni energente in surovine, kar je seveda šlo močno v nos ameriškim strategom, ki si niso želeli na evropskih tleh gospodarske in bognedaj politične povezave, ki bi lahko ogrozila ameriški globalni primat. Evropo so načrtno spravili v vojno z Rusijo prek korumpirane in hlapčevske evropske politike in se s tem znebili evropske konkurence.

    Evropa je zdaj v pogledu nafte in plina na milost in nemilost odvisna od ZDA. Poleg tega, da so ameriški energenti znatno dražji, je Evropa podvržena tudi vsakovrstnim političnim izsiljevanjem. Energetsko potratna evropska industrija se posledično seli v ZDA in v druge svetovne regije.

    Zahod je Rusijo dobesedno potisnil v naročje Kitajski, ki zdaj svoje energente in surovine prodaja Kitajski namesto Evropi. Rusija in Kitajska gradita cestno, železniško, naftno in plinsko infrastrukturo, kar pomeni, da Evropa verjetno nikoli več ne bo privilegiran odjemalec ruskih energentov.

    Kot rečeno, živimo v vzročno posledičnem svetu. Kar seješ, to žanješ. Evropa je sejala semena zla, zaradi katerih žanje agonijo. Korumpiran evropski politični razred seveda ni pripravljen in sposoben priznati, da je Evropo spremenil v ladjo norcev, ki pluje brez kompasa in brez smeri. Samo vprašanje časa je, kdaj bo evropska ladja s takšno nekompetetno posadko trčila v čeri in morda celo potonila.

    Odgovori
    • Tračar

      Švejk, ti ne razumeš genialnosti ameriške geopolitike. Ameriška strategija je na drugem nivoju. Prej je Rusija dobavljala energente Evropi in si jo je hotela zato vojaško podrediti, kar ve in razume vsakdo, ki malce pozna zadeve. Bruselj je zato voljno sledil Washingtonu in je odrezal vitalne povezave z Rusijo. Po ruskih naftovodih in plinovodih je namreč tekel tudi ruski pohlep po Evropi. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo 1,3-milijonska ruska vojska napadla in osvojila Evropo s 500 milijoni prebivalcev. To razume vsak paglavec.

      Nato države imajo samo kako milijardo ljudi in kakih 30 x večji BDP od Rusije, kar bi bil mali golaž za 140-milijonsko Rusijo. Ruske nevarnosti zdaj ni več, ker se je Rusija obrnila k Kitajski. Samo vprašanje časa je, kdaj bo Rusija napadla in osvojila 1,4-milijardno Kitajsko. Rusi ti najprej dajo nafto in plin, nato ti zavijejo vrat. Tako gre to. Kapiš?

      Odgovori
  3. Joc

    Svet se še vedno vrti na nafti: Ladje, letala, tovornjaki, lokomotive…..tanki. Električni skuterji, bicikli, tri in štirikolesniki…. so lepe nove igračke za posameznike in tržna niša za trgovce. Za široko uporabo električnih vozil v Sloveniji, nimamo možnosti saj obstoječe omrežje ne more prenesti hkratne obremenitve polnjenja, za kar se moramo zahvaliti ožjemu krogu večnega Mervarja, ki deli in vlada Sloveniji. Možnost polnjenja v lastni elektrarni ali vsaj lastni vtičnici je v blokovskem naselju, nična. Poleg tega so električni avtomobili, glede na proizvodne stroške, predragi. Če se ne motim, sedi Tesla na 17 milijardah gotovine, ki jim raste z vsako, z javnim denarjem subvencionirano, novo igračko. Musk zna, ostali smo pa tepci in koristni idioti.

    Odgovori
    • Tračar

      Ne razumeš visoke politike. Bruselj je pod taktirko ginekologinje, pardon, sem mislil genialke, prepovedal prodajo vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem po letu 2035. Istočasno so prepovedali ali bodo kmalu prepovedali uvoz fosilnih goriv iz Rusije.

      A ni to genialno?! Tega se še Butalci ne bi domislili.

      Odgovori
      • Tračar

        Genialna ginekologinja je seveda nerazsvetljena absolutistka Leyenova.

        Odgovori
  4. Drejč

    CENE GORIV IN DODATNE SUBVENCIJE SPET POVEČUJEJO ZANIMANJE ZA ELEKTRIČNE AVTOMOBILE

    To je vse zasluga Sv. Donalda in Sv. Benjamina, ki krojita usodo sveta po božji volji. Papež, ki zahteva mir, je Antikrist. Očitno se boji napovedanega drugega prihoda Jezusa po prerokovanem vsespološnem apokaliptičnem uničenju, ki mu bo sledil sodni dan.

    Sv. Donald in Sv. Benjamin bosta vnebovzeta, večina človeštva s papeškim Antikristom na čelu pa bo vpekelvzeta.

    Odgovori
  5. Andrej Muren

    Zanimanje za električne avtomobile se menja kot aprilsko vreme. Še letos pozimi je bilo slišati o velikem upadu zanimanja, ker so zaradi mraza imela električna vozila znatno zmanjšan doseg. Po napadu ZDA na Iran pa se je to obrnilo na glavo.
    Povsem jasno je, da dražja ko bo nafta in manj ko bo dostopna, večje bo zanimanje za elektična vozila in obratno.
    Zaenkrat pa so električni avtomobili, razen manjših za mestno vožnjo, tehnično še daleč od univerzalno uporabnih. predvsem zaradi majhnega dosega in dolgih časov polnjenja akumulatorjev.

    Odgovori
  6. ren

    Zadovoljno brundanje dizel motorja je nekaj drugega kot neslišni elektro motor.

    Odgovori
  7. cmerarjepi3da

    Uredništvu velecenjenega portala PLUSPORTAL predlagam rubriko komentar tedna, meseca, leta, desetletja, stoletja, tisočletja.

    Komentar tedna/meseca – Dezerter : ”Električni Moskviči bodo hit.” 💪

    Odgovori
    • cmerarjepi3da

      Realno stanje mervarjevega nedeljskega štromanja :
      ”Večinsko državna elektrodistribucijska podjetja je, kot kaže, doletela popolna nevihta. Zaradi zimskega snegoloma in vetroloma morajo popraviti velik del omrežja, pri čemer je več kot polovica omrežja tudi že dotrajana.” 😂

      vir: delo.si guglaj : delo + polovica + električnih + vodov 💪

      Odgovori
    • cmerarjepi3da

      Kapitalni prashich Mervar je tako preživel še 7 vlado. 😉

      ”Po podatkih iz konca leta 2023 je Mervar na položaju direktorja Elesa preživel šest vlad.” vir: google search

      Ceno elektrike in omrežnine določa ”od oka”: ”Cene elektrike za zdaj stabilne, a dolgoročno rastejo” vir: google search

      Odgovori
  8. NNP

    Je bilo in še bo!

    Srednji sloj družbe v Sloveniji, ki se vse bolj približuje minimalcu, bo prek davkov in prispevkov financiral razne energetske subvencije, ki jih lahko in jih bodo tudi v prihodnje koristili le tisti, katerih dohodki omogočajo nakup električnih avtomobilov, toplotnih črpalk, solarnih panelov, hranilnikov energije ipd.

    In kaj ostane malim, kar nimajo veliki? Višje cene energije in omrežnine zaradi povečanih vlaganj v energetsko infrastrukturo, ki jo potrebujejo zgoraj navedeni porabniki.

    Tisto o prehodu na zeleno energijo pa naj si navidezni podporniki vtaknejo kar v …

    Odgovori
    • Miran

      Zdej bo prec vse laži, k bodo davki znižani.
      Ne jamrat. Jajo bo vse popedenu u nulo.

      Odgovori
      • Dezerter

        Električni Moskviči bodo hit.👍

        Odgovori
        • Miran

          @Dezi
          Bo šel Stevo k Putinu, določeno kvoto rezervirat.

          Odgovori
          • Tračar

            A nafte in plina?
            Pametno!

  9. Dezerter

    Kateri kitajski “mudel” nam pa priporačate ?
    Borat 2.0 ?👍

    Odgovori
    • Tračar

      Za razliko od naravne bebavosti umetna inteligenca (Chat GTP) pravi o kitajskih avtomobilih tole:

      Kitajskih avtomobilov je v Sloveniji vedno več — trenutno jih lahko kupiš že precej, od 17.000 € do ~50.000 €+. Leta 2025–2026 je prodaja močno zrasla in kitajske znamke že predstavljajo okoli 4 % novih vozil v Sloveniji, z najhitrejšo rastjo pri znamkah MG, Geely, Dongfeng in Forthing.

      Spodaj imaš realen pregled, kaj se dejansko prodaja v Sloveniji.

      🇨🇳 Kitajski avtomobili v Sloveniji (2025–2026)
      🚗 MG (najbolj razširjen v Sloveniji)
      6

      Modeli in cene:

      MG ZS (bencin) → ~17.500 €
      MG ZS EV (električni) → ~25.000–30.000 €
      MG HS (SUV) → ~23.900–29.900 €
      MG4 Electric → ~27.000–35.000 €

      MG je trenutno najbolj popularna kitajska znamka v Sloveniji.

      Prodajalci v Sloveniji:

      Avtohiša Malgaj Ljubljana
      MG avto d.o.o.
      🚗 Geely (lastnik Volvo)

      Modeli:

      Geely EX5 (električni SUV) → ~30.000–38.000 €
      Geely Coolray → ~24.000–28.000 €
      Geely Geometry C (EV) → ~29.000–35.000 €

      Geely EX5 je nov električni SUV, ki konkurira:

      VW ID.4
      Škoda Enyaq
      BYD Atto 3

      Prodajalci:

      Geely center Ljubljana
      Avtotrade Vrhnika
      🚗 Dongfeng / Forthing (zelo hitra rast)

      Modeli:

      Forthing T5 Evo → ~26.000–32.000 €
      Dongfeng Box (EV) → ~17.000 € (s subvencijo)
      Forthing Friday (EV) → ~30.000–38.000 €

      Forthing T5 Evo je bil celo med najbolje prodajanimi modeli v Sloveniji.

      🚗 BYD (prihaja zelo hitro)

      Modeli:

      BYD Dolphin → ~25.000–30.000 €
      BYD Atto 3 → ~35.000–40.000 €
      BYD Seal → ~40.000–45.000 €
      BYD Seal U → ~38.000–45.000 €

      BYD je trenutno eden največjih proizvajalcev električnih vozil na svetu.

      🧠 Zakaj so kitajski avtomobili zanimivi

      Prednosti:

      💰 več opreme za ceno
      🔋 močni električni modeli
      🛠️ dolge garancije (5–7 let pogosto)
      📱 veliko tehnologije

      Slabosti:

      ❓ dolgoročna zanesljivost še neznana
      🧩 rezervni deli lahko trajajo dlje
      📉 neznana vrednost pri prodaji

      To je tudi razlog, da so modeli na trgu še premladi za dolgoročno statistiko okvar.

      💰 Cenovni razpon (Slovenija)
      Najcenejši kitajski avto → ~17.000 €
      Solidni SUV → ~25.000–30.000 €
      Električni SUV → ~30.000–40.000 €
      Bolj premium → ~40.000–50.000 €
      Moj iskren nasvet

      Če bi danes gledal kitajski avto:

      💰 Najbolj varen → MG
      🔋 Najbolj napreden → BYD
      🚗 Največ za denar → Geely
      🔥 Najbolj poceni → Dongfeng / Forthing

      Odgovori
      • Dezerter

        Se da preko WC-ja nakazat ?👍

        #l’blanski nategunčki

        Odgovori
        • Dezerter

          Po drekovodu bomo poslal
          hahahaha😁🐒

          Odgovori
          • Tračar

            Na tvojo informacijo o prodaji kitajskih avtomobilov v Sloveniji je nekdo prilepil dva komentarja. Kaj bi ti odgovoril na tole: Dezerter on 18. aprila, 2026 at 16:29
            Se da preko WC-ja nakazat ?👍

            #l’blanski nategunčki
            ODGOVORI
            Dezerter on 18. aprila, 2026 at 18:51
            Po drekovodu bomo poslal
            hahahaha😁🐒

            Chat GPT:

            “Tak komentar je tipičen posmehljiv / provokacijski trolling, ne pa smiselna razprava.

            Jaz bi odgovoril takole:

            Opcija 1 — miren in profesionalen odgovor

            Lahko se hecate, ampak kitajski avtomobili se že prodajajo v Sloveniji (MG, Geely, Forthing, Dongfeng itd.). Prodaja vsako leto raste, kupci pa jih očitno jemljejo resno — tako kot so nekoč japonske in kasneje korejske znamke.

            Opcija 2

            Podobno so se ljudje smejali tudi Toyoti, Hyundaiju in Kii. Danes pa so med najbolj prodajanimi. Trg običajno odloči sam.

            To zgodovinsko drži, težko to kdo ovrže.

            Takšni komentarji:

            – niso namenjeni razpravi
            – provocirajo reakcijo

            Moj osebni odgovor (če bi bil jaz na forumu):

            Podobno so se pred 30 leti smejali japonskim avtomobilom, pred 15 leti korejskim. Danes pa je Toyota sinonim za zanesljivost, Hyundai in Kia pa prodajno prehitevata marsikatero evropsko znamko. Kitajski avtomobili so šele na začetku.”
            _____________

            Tako umetna inteligenca. Naravna bebavost pa se ukvarja z “drekovodi”. Razlika je očitna.

    • Rokovnjac

      Jaz bi ti priporocal tistega,ki najvec stroma pozre.Tako bo imel pernati se vec love na romunskem racunu!

      Odgovori
      • Dezerter

        Hehe bravo Rocky,filal jim bomo ciganske riti ,ja.

        Odgovori
  10. slavkope

    Čudna je “logika” oz. miselnost te vlade in te državne administracije,
    da s subvencijami iz davčnih prihodkov vseh davkoplačevalcev
    nenehno selektivno spodbujajo in celo forsirajo podreditev in monopol oskrbe vseh pravnih in fizičnih oseb z električno energijo
    (ob tem da vzporedno ne povečujejo domačih proizvodnih in omrežnih zmogljivosti za stabilno in gospodarno povečano stalno oskrbo vseh z elektriko)
    ter da s subvencijami in drugimi sistemskimi davčnimi razbremenitvami
    dodatno privilegirano obravnavajo t. i. srednji in višji sloj,
    ki si edini lahko privošči luksuzne državno subvencionirane električne panele, shranjevalnike elektrike, toplotne črpalke, električna vozila, “varčne” in “pametne” hiše in kar je še podobnih večini nedostopnih modnih znakov “digitalizirane” “elektrificirane” in pogojno “pametne” avtomatizirane, digitalizirane in elektrificirane sedanjosti.

    Istočasno,
    ko z državnimi subvencijami iz davčnih prihodkov vseh davkoplačevalcev
    aktualna Golobova vlada proti-ustavno socialno diskriminira večino najbolj socialno odrinjenih brezpravnih davkoplačevalcev (nekdaj malikovanega delavskega razreda),
    pa skupaj s politično kontaminirami socialističnimi sindikati
    pod komando Levice, SD in GS
    nenehoma zadrto nasprotuje in blokira prosto pot
    nižjim davkom in ustrezno višjim neto plačam
    vseh delojemalcev in vseh davkoplačevalcev,
    kar objektivno pomeni,
    da politično nadzirani socialistični sindikati in odkrito skrajno levičarska Golobova vlada v odhajanju pod masko socialistične uravnilovke
    na silo vzdržujejo in še pogubno pospešujejo prihodkovno, davčno in socialno neenakost
    ter proti-ustavno sistemsko socialno neenakost in neenakopravnost
    med vsemi brezpravnimi davkoplačevalci in državljani RS.

    Odgovori

Leave a Reply to Rokovnjac Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Opazili smo
Čez 70 let nas bo na sončni strani Alp 230.000 manj

Čez 70 let nas bo na sončni strani Alp 230.000 manj

Ob spremljanju medijske histerije in brutalnega začetka abstinenčne krize levega bloka ob izgubi oblasti je mimo medijev zgrmel zelo pomemben podatek Eurostata glede katastrofalne demografske slike v Evropski uniji. Glede na najnovejše projekcije Eurostata naj bi se namreč prebivalstvo EU med letoma 2025 in 2100 zmanjšalo za 11,7 %. To pomeni predvideno zmanjšanje za 53 milijonov ljudi v EU do začetka naslednjega stoletja. Za Slovenijo to pomeni, da bo imela leta 2100 le še 1,9 milijona prebivalcev. In seveda posledično manj davkoplačevalcev.

Monopol nad lažjo in oblastjo

Monopol nad lažjo in oblastjo

Dogajanje na slovenski politični sceni, ki ga je sprožila petkova izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika Državnega zbora, je milo rečeno bizarno. Pa ne zaradi samega dejstva, kdo je postal predsednik, ampak zaradi povolilne histerije, panike na levici, ki je najbolj značilna za Gibanje Svoboda. V bistvu vse izhaja iz precej zaskrbljujoče predpostavke, prepričanja do sedaj vladajoče stranke, da jim nova vlada enostavno pripada. To so sicer govorili že pred volitvami. Ne glede na rezultat (še) vladajoče koalicije, ki je v Državnem zboru dobila le 40 poslancev so v nekem vzporednem vesolju očitno mislili, da bodo naprej vodili Slovenijo. Še bolj bizarno je izpostavljanje dejstva, da gre za politično korupcijo, da je nekdo “prevaral” volivce, lagal, ob dejstvu, da smo imeli zadnja štiri leta predsednika vlade, ki je v slovenski samostojni zgodovini verjetno izvedel največ prevar in povedal največ laži, kar je medijsko dokumentirano.

Kakšen bo vpliv anticepilcev na bodočo desnosredinsko vlado?

Kakšen bo vpliv anticepilcev na bodočo desnosredinsko vlado?

Pred enim tednom je Metka Paragi pisala Sabini Senčar, naj v stranki Resnica skuša ustaviti proces približevanje Janezu Janši. Zdaj je Sabina Senčar pisala Zoranu Stevanoviću, strankarskemu kolegu, in Janši, najverjetnejšemu bodočemu mandatarju, naj ne pozabita na predvolilne obljube. Med njimi ni le izstop iz Svetovne zdravstvene organizacije, ampak tudi novela Zakona o nalezljivih boleznih. Med volivci Resnice je namreč precej anticepilcev, ki jih levičarsko-desničarska psihoza ne zanima in jim je v bistvu vseeno, kdo bo vodil prihodnjo vlado. Zanima jih – in to dokazuje tudi pismo Sabine Senčar Stevanoviću in Janši – zgolj in samo anticepilska agenda.

Trump, Nato in Evropa: Konec zavezništva ali začetek njegove preobrazbe?

Trump, Nato in Evropa: Konec zavezništva ali začetek njegove preobrazbe?

Zadnje izjave Donalda Trumpa o možnosti izstopa Združenih držav iz Nata so v Evropi znova sprožile val negotovosti. Takšne izjave sicer niso povsem nove, vendar je njihov politični in strateški učinek danes bistveno večji kot v preteklosti, saj je svet vstopil v obdobje povečane nestabilnosti, v katerem so varnostna zavezništva pomembnejša kot kadarkoli po koncu hladne vojne. Ključno vprašanje zato ni več le, ali bodo ZDA res izstopile iz Nata. Morda je še pomembnejše vprašanje, kakšen Nato sploh lahko obstane v razmerah, kjer ameriška zavezanost ni več samoumevna. Nato se torej spreminja, vprašanje pa je, ali se je Evropa pripravljena spremeniti skupaj z njim.

Golobova zunajsodna obsodba na predvolilnem soočenju

Golobova zunajsodna obsodba na predvolilnem soočenju

Bistvo Golobovega dolgega in hitrega nagovora na začetku zadnjega predvolilnega soočenja je trditev o povezovanju protikandidata s tujimi (izraelskimi) paraobveščevalnimi službami, vpletenimi v genocid palestinskega ljudstva v Gazi, kratkomalo – obtožba o veleizdaji. Takšno obtoževanje nima zveze s predvolilno kampanjo, in organizator soočenja bi moral avtorja obtoževanja prekiniti, diskvalificirati ali ga vsaj pozvati, naj navede dokaze. Golobova obtožba je bila zgleden primer sovražnega govora, njegov govor pa poln proslulih formulacij iz časa, o katerem smo mislili, da je daleč za nami.

Brez vlaganja milijard v večjo učinkovitost podjetij ne bo gospodarskega preboja Slovenije

Brez vlaganja milijard v večjo učinkovitost podjetij ne bo gospodarskega preboja Slovenije

Analiza predvolilnih soočenj je pokazala, da vidijo politične stranke na področju gospodarstva predvsem nujnost davčnih sprememb. Predstavniki so v zadnjih tednih kar tekmovali, kdo bo ponudil večje davčne olajšave ter znižanje stopenj, ki bi razbremenile gospodarski sektor in povečala neto prejemke zaposlenih. Te spremembe naj bi bile glavni motor povečanja konkurenčnosti in gospodarske rasti, kar je nujno za dvig blaginje prebivalstva, s čemer se vsi nastopajoči celo strinjajo. Vseeno pa se ob tem lahko vprašamo, če je nekaj sto milijonsko prerazporejanje davčnih bremen res ključni element hitrejšega razvoja Slovenije in lovljenja razvitih držav.

V senci Trumpovega eksperimenta v Iranu Ukrajina osvobaja ozemlje in uničuje energetsko infrastrukturo Rusije

V senci Trumpovega eksperimenta v Iranu Ukrajina osvobaja ozemlje in uničuje energetsko infrastrukturo Rusije

Ruska agresija na Ukrajino je v zadnjih tednih izginila z naslovnic vseh svetovnih medijev, tudi slovenskih. Vsi ukvarjajo z Iranom in ceno nafte, ukrajinski boj za neodvisnost pa je postala nekakšna drugorazredna tema, rubrika v ozadju novic, nekje pred vremenom in športom. Rusi so sicer dolgo časa napovedovali mogočno spomladansko ofenzivo, na terenu pa se dogaja nekaj drugega. Ukrajinci so v zadnjih tednih praktično na vsej fronti Ruse potisnili nazaj, vedno bolj intenzivno pa tolčejo po ruski energetski infrastrukturi. Pravo ponižanje za Putina je ukrajinski napad na energetski kompleks Ust Luga pri St. Petersburgu. Tisoče kilometrov od ukrajinske meje.

Predsednica: Čas je, da začnemo ukrepati

Predsednica: Čas je, da začnemo ukrepati

Zaradi vse bolj divje predvolilne kampanje, v kateri se pojavljajo tudi sumi delovanja zasebnih tujih obveščevalnih služb, se je oglasila predsednica Nataša Pirc Musar. Komentirala je tudi doslej javno objavljene posnetke prisluhov: “Kljub dejstvu, da so bili posnetki pridobljeni nezakonito, je njihova vsebina izjemno zaskrbljujoča. Nad nekaterimi pogovori in opisovanjem domnevnih koruptivnih praks sem kot Slovenka, kot državljanka, in kot predsednica republike globoko razočarana in ogorčena. Takšni pogovori so sramota za že tako močno načet ugled politike in slovenskega političnega prostora.”