Božičnica je bila konec lanskega leta ena najpogosteje uporabljenih besed v Sloveniji. Sredi septembra je vlada dokaj nepričakovano obvestila javnost o sprejetem sklepu Izhodišč o uvedbi obvezne pravice delavcev do izplačila 14. plače (božičnice). Kot lahko beremo takratni vladni sklep, je s to odločitvijo želela vlada zagotoviti vsem delavcem dodatni dohodek, ki bi pripomogel izboljšanju njihovega gmotnega položaja in zadovoljstva. Finančni minister Klemen Boštjančič je po seji vlade pojasnil, da to ni nagrada, ki jo dobi samo nekdo, temveč pravica, ki velja za vse.
Predlog ter kasnejši sprejem v parlamentu je bil seveda deležen ogromno pozornosti tako med ljudmi kot tudi zaradi žolčnih razprav na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Tu soglasja niso dosegli, a predlog je bil vseeno sprejet in v večini podjetij decembra tudi realiziran.
Načeloma naj bi takšne pomembne odločitve, ki posegajo v temeljno delitev ustvarjenega dohodka v državi (BDP ali skupaj ustvarjene dodane vrednosti) sprejemali s soglasjem vseh treh partnerjev: ESS, torej vlade, sindikatov ter predstavnikov gospodarstva. Da bodo imeli delodajalci veliko zadržkov do te dodatne obremenitve podjetij, je bilo seveda pričakovano. Zato je najbrž finančni minister že ob predstavitvi vladnega sklepa izjavil, da bo pogoj za izplačilo “dovolj visoko soglasje med socialnimi partnerji”. Glede na sprejem obveznega izplačila božičnice kljub nasprotovanju delodajalcev lahko zato razumemo, da je bil tisto “dovolj visoko” soglasje mišljeno strinjanje vsaj dveh strani, torej vlade in sindikatov.
Reakcija na predlog je bila pričakovana. Vlada ga je ves čas močno zagovarjala in na koncu tudi uveljavila s svojo izvršilno močjo ter tudi polnim soglasjem v parlamentu. Kdo pa bi bil v ugajanju volivcem lahko proti izplačilu dodatnih prejemkov ljudem? Kot argumente vlade za tak predlog smo lahko prebrali predvsem dejstvo, da ima veliko držav v Evropski uniji to dodatno 14. plačo prav tako uzakonjeno, ter skrb za izboljšanje gmotnega položaja ljudi. Tudi visoki podjetniški dobički so bili na mizi. Vsekakor všečni in razumljivi argumenti. Posebno s stališča vlade, ki sicer navaja, da s sklepom zagotavlja dodatni dohodek, čeprav seveda ne iz svojih sredstev. Ljudem lahko dodatne dohodek zagotovi edino na način, da jih najprej zbere z davki ali z dodatnim zadolževanjem države.
Naslednji partner v socialnem dialogu, sindikati, so pobudo seveda v celoti podprli in vsaka zavrnitev – potem ko je bil predlog enkrat na mizi – bi bila sprejeta izredno negativno. To velja tudi za splošno javnost, za večino prebivalstva, ki nastopa kot prejemnik dodatnih ugodnosti. Medijske raziskave o podpori ljudi temu predlogu so bile popolnoma odveč, saj se božičnici logično skoraj nihče ne bi želel odreči. V tem okviru so bili pričakovani tudi komentarji, kako gre podjetnikom pri nasprotovanju predlogu samo za lastno premoženje, za povečevanje bogastva, ki ga niso pripravljeni deliti z zaposlenimi, ki jim to pomagajo ustvarjati in takšno razmišljanje razumljivo prav tako dosega visoko podporo.
Ostane še tretji partner v socialnem dialogu – delodajalska stran. Vodstva družb ter njihovi zastopniki, torej delodajalska združenja, v bistvu zastopajo lastnike podjetij. Predlog izplačila božičnice namreč poenostavljeno, a zelo neposredno pomeni, da s tem izplačilom lastniki podjetij od pričakovanega dobička za leto 2025 namenijo dodatni znesek za plače zaposlenih in da manj ostane za investicije, vračila posojil ali izplačilo dividende, torej za vse kar na koncu krepi premoženje lastnikov. Razumljivo so temu nasprotovali, posebno ker je prišlo kot nenačrtovan strošek. Veliko podjetij je na primer zaradi davčnih ugodnosti poleti izplačalo že najvišji možen regres (tudi 2.500 evrov) in ob zavedanju, kakšne dodatne obveznosti jih čakajo decembra, bi se poleti mogoče nekateri odločali drugače.
+++
Izpostavili smo torej nekaj najbolj izpostavljenih argumentov za in proti izplačilu božičnice s strani vseh udeleženih partnerjev in podobnih bi lahko zbrali še veliko. V celotni zgodbi pa vseeno pogrešamo en vidik – in sicer učinek takšnih odločitev na makroekonomsko sliko države. Pričakovali bi najmanj, da vlada vnaprej ali vsaj vzporedno svojim strokovnim institucijam (na primer UMAR) naroči analizo učinkov tega sklepa ter jo tudi kot argument uporabi pri zagovarjanju predloga. Mogoče namreč rast plač zaostaja za rastjo produktivnosti in je upravičeno zahtevati dodatna izplačila plač ali kaj podobnega?
Mogoče je imela vlada na mizi takšne izračune, a jih ni želela deliti z javnostjo. Kakorkoli, za določen krog ljudi je mogoče vseeno zanimiv vpogled v gospodarska gibanja zadnjih let, torej let ko je aktualna vlada med drugim sprejela tudi nekaj sklepov, ki so dvigovali prejemke prebivalstva. Zaradi dvigovanja cen, posebno hrane, to lahko ocenimo kot ustrezno in upravičeno. Vseeno pa ni odveč pogledati, kakšna bo po oceni gospodarska slika leta 2025 v številkah, kar mora nedvomno spremljati tudi vlada pri vodenju ekonomskih politik.
Pred predstavitvijo nekaterih številk najprej nekaj osnovnih poudarkov za razumevanje gospodarske slike. Primarni kazalec gospodarske aktivnosti je seveda bruto domači proizvod (BDP), ki je seštevek ustvarjene dodane vrednosti v državi in vračunanih davkov v skladu z veljavno metodologijo. Na priloženi tabeli so ocene teh podatkov za preteklo leto, pri čemer smo upoštevali, da bo gospodarska rast zadnji kvartal po višini in strukutri enaka kot III. kvartal leta, kar prinese 0,9 % letno realno gospodarsko rast (to se približno ujema z večino zadnjih napovedi, ki so decembra razumljivo že zelo točne).
Vir: SURS, AJPES, lastni izračuni
Največji del dodane vrednosti, ki je potem na voljo za delitev (za plače, obresti in dobičke) se seveda ustvari v gospodarskih družbah, kjer smo uporabili iste stopnje rasti kot pri izračunu rasti gospodarskih dejavnosti v BDP. V prvi vrstici tabele je torej ocena dodane vrednosti družb v preteklem letu (35,8 milijard evrov), k temu pa dodamo še vso ostalo dodano vrednost gospodarskih dejavnosti po izračunu BDP (druge oblike organiziranosti podjetij). Potem imamo še finančni ter javni sektor in skupne dodane vrednosti je bilo lani okoli 59 milijard evrov. V tabeli pa je še podatek “implicitno vračunane najemnine”, ki se vključujejo v izračun BDP. Po veljavni metodologiji statistični uradi k BDP prištevajo tudi hipotetične najemnine na lastne stanovanjske nepremičnine. Zanje sicer ne plačujemo najemnin, a če bi bile v lasti tretje osebe, bi to tvorilo BDP, kar se potem tudi doda (gre kar za 5 % dodatnega BDP, česar praviloma nihče ne omenja).
Omenjena dodana vrednost (DV) se potem razdeli za plače in poslovni presežek, tega pa sestavljajo amortizacija in dobički. Glede na takšno strukturo marsikdo tolmači, da je dodana vrednosti (BDP) seštevek plač in dobičkov (kar sicer drži) in da če povečamo plače, bo v državi tudi višja dodana vrednost. Za poznavalce je takšna trditev seveda smešna, a na žalost zelo prisotna tudi med odgovornimi ljudmi.
Ustvarjena dodana vrednost je seveda razlika med prodajno vrednostjo proizvedenega in prodanega blaga in storitev ter porabljenim materialom in storitvami ter ni odvisna od tega, kako jo porabimo (razdelimo). Prodajna vrednost zajema tudi storitve javnega sektorja, npr. zdravnikov, katerih delo je najmanj toliko vredno kot prodaja napitkov pred UKC. Tudi ta trditev je mogoče komu smešna, a še kako pomembna, ko poslušaš gospodarstvenike, ki trdijo, da omenjeni natakar ustvarja (je del gospodarstva!), zdravnik pa troši. V lanskem letu smo po oceni z vso aktivnostjo 1,1 milijona zaposlenih ustvarili okoli 59 milijard evrov dodane vrednosti, kar smo potem med letom razdelili za plače in dobičke. In takšen prikaz seveda pripelje do najbolj logičnega zaključka: več kot namenimo za plače, manj je poslovnega presežka in na koncu dobička za lastnike.
Glede te trditve najbrž ni dileme in splošno mnenje se tako nagiblje k temu, da imamo previsoke dobičke in da je prav, da se lastniki del tega namenijo zaposlenim. To je bil tudi argument, ki ga je navajala vlada pri predlogu za izplačilo dobička zaposlenim. In načeloma takšni trditvi tudi težko nasprotujemo.
Kljub zadržkom do dobičkov in rasti premoženja slovenskih podjetnikov, pa je vseeno potrebno izpostaviti, da tuja podjetja, ki vlagajo v Slovenijo, ne prihajajo (samo) zato ker, smo lepa dežela in ker imamo sposobne zaposlene, temveč prvenstveno zaradi pričakovanja, da bodo z vloženimi sredstvi zaslužili pri naložbah v naši državi več kot kje drugje. Ne delajmo si utvar, da Novartis vlaga ogromno v Slovenijo (samo) zato ker ceni našo deželo. Investira zato, ker pričakuje vsaj 10 % donos (dobiček) na vložena sredstva (čeprav ob tem plačuje zglednih 6.000 evrov mesečnih prejemkov na zaposlenega). Tudi preostali slovenski podjetniki vlagajo v razvoj, če vidijo dober donos, sicer bi ob vseh tveganjih, ki so povezanimi s podjetniškimi naložbami, denar raje vložili v naložbe s fiksnimi, zagotovljenimi donosi – nam je všeč ali ne.
Ko torej razpravljamo o dobičkih in o negativni podobi kapitalistov, preprosto ne smemo pozabiti, da moramo vzdrževati ustrezno ravnotežje v delitvi dodane vrednosti med plače in dobičke. Prejemki lastnikov (dobički) vseeno poganjajo ekonomijo naprej ne glede na večkrat prisotno stališče, da celotno dodano vrednost ustvarjajo zaposleni (in da pripada njim). Lahko, a ob takih predpostavkah seveda ne bomo dobili nobenega vlagatelja v nova delovna mesta in razvoj gospodarstva. Takšno trditev lahko označimo za pretiravanje, kar drži in takšnega strahu ravno ni – velja pa, da moramo skrbeti tudi za ustrezne donose vlagateljev, če jih želimo privabiti, če želimo delovna mesta.
+++
Priložena tabela kaže, koliko dodane vrednosti smo lani predvidoma ustvarili in kako smo jo razdelili, tisto v gospodarskih družbah ter tudi v vseh ostalih segmentih ekonomije, vključno z javnim sektorjem. Številke so seveda ocena glede na 9-mesečna gibanja in pričakovanja za zadnji kvartal, v izračun pa smo dodali tudi dodatno izplačilo božičnice, ki ga je na nivoju države preko 600 milijonov evrov (po nacionalnih računih imamo skoraj 1,1 milijona zaposlenih).
Vseh 70.000 gospodarskih družb je tako predvidoma ustvarilo okoli 35,8 milijard evrov dodane vrednosti, od česar je namenilo 22,6 milijard za plače (vključno z božičnico), po obračunu amortizacije ter plačilu davkov pa je lastnikom ostalo 6,3 milijard evrov čistega dobička. V tabeli so potem še podobni podatki za ostale oblike gospodarske dejavnosti, finančni sektor ter tudi javni sektor, kjer dobička praviloma ni. Od skupaj ustvarjene dodane vrednosti smo torej leto za plače namenili blizu 2/3 ustvarjenega, čisti dobiček pa je predstavljal 15-odstotni delež.
Takšna razmerja vseeno kažejo na potrebno previdnost pri odločanju, koliko vse bomo namenili za izboljšanje gmotnega položaja zaposlenih. Po božičnici imamo na mizi že predlog o skoraj 15 % dvigu minimalne plače (ob 2,5 % inflaciji) ter tudi nov predlog o davčno ugodnejši delitvi dobička za zaposlene. Ta naj bi bila sicer prostovoljna, a glede na dosedanjo prakso ni izključeno, da čez leto neka vlada ne pride z idejo, da pa je tudi 10 % dobička potrebno izplačati zaposlenim. Takšno “strašenje” seveda lahko označimo kot nasprotovanje primernemu plačevanju zaposlenih, a upravičeno je opozorilo, da mora delitev kolača slediti tudi gospodarskim rezultatom ne samo dobrim željam.
Na priloženi sliki je lep prikaz, kaj se dogaja z rezultati gospodarskih družb v Sloveniji zadnja tri leta (ponavljamo, gre za oceno na osnovi ocene o rasti BDP ter učinka izplačila božičnice v lanskem decembru). Najbolj zaskrbljujoč je nedvomno podatek, da je ustvarjenega dodana vrednost na enega zaposlenih naših gospodarskih družb v zadnjih treh letih porasla le za 1,7 % po stalnih cenah (torej po izločitvi rasti cen). Ta indeks odraža rast produktivnosti, na katerega vsi prisegamo kot ključnega kazalca ali parametra našega razvoja. Nominalno je na primer v industriji dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji za pol nižja od avstrijske, zaradi česar imajo tam tudi enkrat višje plače. Ne zaradi davkov in podobnega, kar najraje navajamo, temveč ker naše gospodarstvo proizvaja proizvode in storitve s katerimi zaslužimo bistveno manj in zato lahko za plače tudi namenimo precej manj kot naši sosedi (v povprečju seveda). Naveden podatek o manj kot 2-odstotni rasti v treh letih ni ravno dober obet za dohitevanje Avstrijcev.
Vir: SURS, AJPES, lastni izračuni
A s tem se v javnosti pretirano ne obremenjujemo, fokus je pač usmerjen v delitev, kdo bo ponudil več, saj tako ne gre za denar vlade. In posledica obravnavanega obdobja je prikazana rast prejemkov ljudi ter na drugi strani ostanka dodane vrednosti, ki pripada lastnikom, vlagateljem v podjetniški sektor. To odpiranje škarij seveda lahko hitro zavrnemo, da visoki življenjski stroški zahtevajo rast prejemkov, lastniki pa imajo že tako preveč. Drži, a ne smemo pozabiti zgoraj omenjenih razlogov, zakaj vlagatelji vlagajo v slovenska podjetja in dolgoročno moramo zadržati ta interes tudi z realno oceno kolikšen del ustvarjene vrednosti lahko namenjamo za zaposlene. Zanimiv je tudi podatek, bi se število družb z izgubo v letu 2024, če bi že takrat uvedli božičnico (razlogi bi bili že takrat popolnoma enaki) iz 15.000 (toliko podjetij z zaposlenimi je imel izgubo v 2024) dvignilo na 20.000, število zaposlenih v teh podjetjih pa iz 76.000 na 130.000.
Ta prikaz rezultatov poslovanja podjetij smo pričeli z dilemo, ali je vlada pri odločitvah o dodatni delitvi kolača naredila kakšno oceno ali izračun, kam ti ukrepi vodijo, in kako se spreminja struktura delitve BDP. Lahko, da so to pripravili in ocenili, da vodimo ustrezno ekonomsko politiko – zakaj teh izračunov ne ponudijo širši javnosti, pa je že drugo vprašanje.
Za konec še slika, kolikšen del BDP namenjamo v Sloveniji za plače v primerjavi z nekaterimi državami EU. Večji delež ima samo Nemčija, manj razvite države (praviloma nove članice EU) pa pomembno manj. Značilen je tudi dokaj konstantni delež Slovenije skozi vseh zadnjih 30 let, ko se giblje okoli polovice, več v krizi, ko upadejo dobički in obratno v konjunkturi. Tudi ta pregled kaže na potrebno previdnost pri vodenju makroekonomskih politik, samo dober občutek ni vedno zadosti.
Vir: Eurostat
Sinoči je financminister Boštjančič na TV ponovil Golobovo utemeljitev božičnice: “ker si jo ljudje zaslužijo”. Ali si lahko predstavljate bolj trapast populizem, kot je ta?
Ce je trapast, ni dvoma, ampak to ni bistveno.
Mnogo bolj tehtno je vprasanje (sicer precej retoricno): koliko % volivcev se bo v resnici vprasalo, ce se jim v lastnem primeru bozicnica zdi zasluzena.
In odgovor samemu sebi naenkrat naredi potreben efekt. Golob se jim zdi naenkrat moder moz.
Vladna brezumno samovoljna in nadvse nepredvidljiva,
a ortodoksno nazadnjaška socialistična gospodarska in socialna politika,
je zaslužna za popolno nepredvidljivost in negotovost na domačem,
a široko odprtem in konkurenčnem trgu mednarodnega gospodarstva, svobodnih podjetniških pobud in svobodnega dela,
Popolna samovolja in parcialno-kratkoročno interesno motivirana gospodarska ter socialna politika ego-centrično-narcisoidno-povzpetniških samodržcev vladajočega “golobnjaka svobode”,
je zaslužna za porazno stagnacijo in zaostajanje dosežkov slovenskega gospodarstva,
za beg najprodornejših inovatorjev in podjetnikov v spodbudnejša gospodarska okolja na tujem,
za vse manj vlaganj kapitala tujih kapitalistov in podjetnikov v naša podjetja in v socialni razvoj naših delojemalcev in njihovih življenjskih okolij.
Če k temu prištejemo še invalidno in celo mrtvo-udno “pravno državo”
z vsemi neznosnimi sodnimi zaostanki in evidentnimi sodnimi krivicami,
veljavno prepoznanimi pred mednarodnim ESČP,
potem je jasno,
da nadvse tvegano vlaganje kapitala v RS morda zanima le še največje finančne in kriminalne hazarderje in profesionalne “pralce denarja”,
ki si znajo pomagati in se vešče okoriščati s koruptivnimi funkcionarji in organi državne in lokalnih oblasti, s koruptivnimi funkcionarji in organi izvršne in sodne veje oblasti v RS ter s koruptivnimi politično odvetniškimi in navijaškimi ne-profesionalnimi mediji,
ki le “profesionalno” pomagajo svojim političnim, ideološkim, finančnim in kriminalnim “gospodarjem”
pri brezvestnem zavajanju in goljufanju javnosti
ter pri odvračanju bralcev, poslušalcev in gledalcev od resničnih in preverljivih dejstev, primerljivih objektivnih podatkov po zgodovinski vertikali in prostorski horizontali,
kar vse prispeva k ne-odgovorni omamljenosti in omrtvičenosti “javnega mnenja”,
ki brezpravno in nemočno “umira na obroke” pod vladajočim režimom političnih sil in koristnih idiotov v službi statičnega družbenega “statusa quo”
ter nenehnega objektivnega padanja na vseh mednarodnih lestvicah gospodarske konkurenčnosti,
družbene pravičnosti in blaginje,
ter le na papirju veljavnih temeljnih človekovih svoboščin in pravic posameznih državljanov v RS.
Upam, da se bo zdajšnji vladi izstavilo obtožnico zaradi negospodarnega ravnanja z državnimi financami. Presednika vlade in člane vlade pa dostavilo v zapor. Dost je tega afnanja vlade – posebej pa goloba – z državo in ljudmi.
“Slovenija je izdala 10-letno obveznico v vrednosti 1,75 milijarde evrov. Kot prva država v letu 2026 je vstopila na kapitalske trge in tako tudi letos že v začetku leta izdala obveznico za financiranje potreb letošnjega državnega proračuna.”
Kot kaže je Robi poskrbel ne le za božičnico našim, ampak tudi za …
Treba je finančno pokriti razne obljube pred prihajajočimi volitvami!
Kam je šel denar davkoplačevalcev (tudi penzionistov) zbran za dolgotrajno oskrbo, ki je dejansko ni, je le na papirju in je medijsko (agitprop) oglaševana?!?
Je denar kanaliziral v financiranje ne le božičnice, ampak tudi za druge predvolilne darove (subvencije) – tudi raznim petričem (Delo) in marcelom (RTVS).
Včeraj sta dva vrhunska ekonomista (dr. sociologije!), pri Marcelu pametovala o vladi vrhunskega menedžerja.
Dr. Kovačič je razlagal zakaj SDS “gradi kampanjo na ideoloških provokacijah” (Marcel vprašanje – ezopovščina brez navajanja dejstev, ki pa jo leva publika takoj razume):
“Ker je vlada uspešna , ima kaj pokazati: pri reformah, pri dobrem upravljanju sistemov ter tudi pri kriznem menedžmentu. Zato je Janši iz obupa ostal le še kulturni boj, kot zadnje zatočišče politike brez rešitev.”
HA,HA, zares avtentični dr. bedak Kovačič! Za Marcela nisem prepričana, saj je pred leti pošteno in pravilno povedal, da “nas je jebeno več” (po dogovorjenem čiščenju je to 100%) – kučan režimskih RTVS hlapcev seveda!
Zakaj Kovačiču ne postavi enostavnega vprašanja, kaj pomeni skoraj ničelna rast slovenskega BDP (manj kot 1%) v razmerah konjukture in skoraj polne zaposlenosti?!
No, to je za funkcionalno nepismene kaviar socialiste, ki obvladajo laž in krajo denarja drugih, neustrezno vprašanje, a ne?
P.S. Se vozim domov v Solkan (s kolesom) in na glavni cesti zagledam plakat:
Še nikoli v zgodovini Slovenije nismo imeli tako odličnih bonitetnih ocen. Naprej Slovenija.
HA,HA!
Lastna hvala se pod mizo valja – slovenski pregovor
1 milijarda extra dolga in takoj dvigne BDP. Plus inflacija ima dodaten efekt za BDP.
1. Tovarišu Kordežu svetujem, da gre vsaj do enega državnega ali paradržavnega uslužbenca in pogleda, kaj piše na njegovem plačilnem listu, ko je prejel zimski dodatek – zagotovo ne božičnica, ker je to preveč strupena beseda za ponosne naslednike komunističnih klavcev.
2. Lepo je videti zgornje preglednice in izračune o propadanju države, a priprave in začetno uničevanje gospodarskega potenciala Slovenije se niso začele leta 2022, takrat so zaradi golobajzarstva le eksplodirale. Uničevanje Slovenije se je začelo z ustanovitvijo F 21, ki ga je ustanovil zadnji partijski predsednik Kučan. Pokradli in uničili so nam večino slovenskih velikih podjetij in s pomočjo prihvatizacije je izginilo v nepovrat bog ve koliko milijard €.
3. Pri takšnih analizah prikaza stagnacije in gospodarskega propadanja Slovenije bi bilo dobro, da bi kolumnisti vedno naštevali tudi imena tistih, ki so najbolj “zaslužni” za takšno pogubno stanje, vsaj tisto, kar je neizpodbitno zapisano in dokazljivo, naprimer:
– Netovariš Kučan in zagrizeni nasprotnik samostojne Slovenije je bil ustanovitelj Foruma 21 in kaj so glavni “dosežki” tega zloglasnega F 21.
– Potem, Zoran Janković je bil predsednik trgovske družbe Mercator, in ko ga je vlada odstavila je bil Mercator zadolže za > kot 1 milijardo € in “obogaten” s številnimi izgubaškimi prodajnimi centri širom po Balkanu. Tudi njegov naslednik Žiga Debeljak, kot eden mladih finančnih strokovnjakov vzgojen pod skrbnim nadzorstvom KPS, Mercatorja ni rešil in Mercator je zaradi plačilne nezmožnosti po sramotno nizki ceni končal v Todoričevih rokah ali pa bi končal v stečaju.
Itd., itd., in Merkur in itd.
Ti zloglasni direktorji F 21 in politična vrhuška, ki je pod vladavino LDS prevzela in prihvatizirala vse kar se je dalo je, je odgovorna za počasno stagniranje Slovenije. Ta pogubni uničevalni komunajzarski micelij se je širil in širil ter bolj ali manj prikrito zasrupljal in izčrpaval slovensko gospodarstvo in slovensko družbo vse do leta 2022, ko se je na svetlo prikazal strupeni goban Golob in vse njegove strupene golobajzarske gobe.
Zanimiv je tudi podatek, bi se število družb z izgubo v letu 2024, če bi že takrat uvedli božičnico (razlogi bi bili že takrat popolnoma enaki) iz 15.000 (toliko podjetij z zaposlenimi je imel izgubo v 2024) dvignilo na 20.000, število zaposlenih v teh podjetjih pa iz 76.000 na 130.000.
********
Gornji podatki naj bi služili kot dokaz, da je božičnica narodnogospodarsko škodljiva. Toda…
Gospodarstvo je kot nekakšen dinamičen organizem. V njem se stalno porajajo nove zamisli, novi projekti, nova podjetja in odmirajo zastarele ideje, projekti in neuspešna podjetja ali njihovi neuspešni obrati. Brez stalnega prerajanja in prenove ni razvoja. Podjetja, ki iz objektivnih ali in subjektivnih razlogov ne zdržijo konkurenčne tekme se ali prestrukturirajo ali jih kupi uspešnejše podjetje ali propadejo… Karkoli že. To je nujen proces, če naj gospodarstvo kot celota napreduje.
Jadikovanje, da so previsoke plače krive, da imajo določena podjetja izgubo, je prazno. Ta podjetja so opešala v tržni tekmi, ker imajo zastarelo tehnologijo, morda tudi zastarele prodajne koncepte. Nima smisla jih vzdrževati pri življenju z nizkimi plačami, ki nas siromašijo kot družbo, temveč je bolje, da se prenovijo ali propadejo.
Zaradi podjetij, ki svojo strategijo gradijo na poceni delovni sili namesto na razvoju tehnologije, nam stalno primanjkuje delavcev, saj nihče noče delati za nizko plačo. Posledično moramo uvažati delovno silo, ki je pripravljena delati za nizke plače, od drugod. To pa je narodnogospodarsko najdražja varianta, saj je treba tem ljudem priskrbeti stanovanja in vse socialne storitve, ki jih potrebujejo: vrtce, šole, zdravljenje itn.
Podjetje pri uvozu tujih delavcev navidezno profitira, saj dobi delavce, ki so pripravljeni delati za abnormalno nizke plače, toda vsi ostali nemajhni stroški uvožene delovne sile padejo na družbo, to je na davkoplačevalce.
Kakšen je končni izplen uvažanja delavcev, ki delajo z zastarelo tehnologijo za nizko plačilo , je vprašanje. Zdi se, da je prejkone negativen kot pozitiven. Veliko bolje bi bilo, če bi imeli čim več podjetij z visoko tehnoligijo in dobro plačanimi delavci.
Torej: božičnica ni nikakršno breme za tisti del godpodarstva, ki je evropsko konkurenčen. Breme je za tisti del, ki zaostaja za konkurenčnimi zahtevami, ki jih postavlja domače in tuje tržno okolje.
……..Zaradi podjetij, ki svojo strategijo gradijo na poceni delovni sili namesto na razvoju tehnologije, nam stalno primanjkuje delavcev, saj nihče noče delati za nizko plačo. Posledično moramo uvažati delovno silo, ki je pripravljena delati za nizke plače, od drugod……..
Morda se motim, ampak država je tista, ki lahko usmerja in regulira uvoz poceni delovne sile, saj posledično nosi vse posredne stroške, ki jih tak uvoz prinese, istočasno pa nosi, verjetno večino, stroškov delavcev (domačih), ki niso pripravljeni delati za nizke plače. Kam gredo plusi takšne politike je očitno, o minusih pa se nikoli ne govori.
Aja, država smo vendar mi, državljani Slovenije.
Država, to je vlada, ki odloča o uvažanju delovne sile, pač popušča podjetniškemu lobiju, ki tarna, da v Sloveniji ni delavcev.
Pri tem delodajalci ne povedo, da ni delavcev za sramotno nizke plače, ki jih dajejo. Prav tako ne povedo, da bodo vsi socialni stroški uvožene delovne sile padli na “družbo”, to je na davkoplačevalce. To bi sicer vlada morala sama vedeti, toda ob ministru za gospodarstvo, ki ima srednjo šolo, niti ni preveč čudno, če tega ne ve. Poleg tega znajo lobiji tudi podmazati tiste, ki odločajo…
Švejk, prvo kot prvo nobena stranka ni bila eksplicitno proti božičnici, nekatere stranke so opozarjale le, da ni modro dva meseca pred zaključkom leta naložiti to breme na gospodarstvo.
Kar se tiče na tehnološko zaostalost dela gospodarstva so pa veliko krive
prejšnje, še najbolj trenutna, ker je premalo spodbud in vlaganj v posodobitev tehnologije. Ravno to je razlog za zaostanek pred sosedi in bližnjimi državami.
Glede na to, da je trenutna vlada popolnoma nesposobna in če bi slučajno še enkrat vodila Slovenijo v prihodnje, se nam obeta še večji zaostanek in posledično veliko nižji standard.
Je pa tvoj prispevek zelo berljiv….
Zaskrbljujoč je podatek iz prvega grafa: “donos na kapital”, ki enormno pada. Kot bi rekel, več vložimo, manj dobimo.
Tu je potrebno iskati vzrok.
Re:.. Veliko bolje bi bilo, če bi imeli čim več podjetij z visoko tehnoligijo in dobro plačanimi delavci.
Vi ste resnicno genij. In zakaj niste napisali, da je veliko bolje imeti novega Porscheja kot staro Dacio. Ker ocitno ni treba drugega kot en dekret s katerim se za to korporativno ukaze.
Res je bolje imeti novega Porscheja kot staro Dacio, ampak Porscheja ni moč nabaviti z dekretom, kot ti natolcuješ. Je pa moč Porscheja kupiti, tudi na kredit, če si kreditno sposoben. Tudi podjetje lahko nabavi novejšo tehnologijo, tudi na kredit, kar je običajna praksa. Problem je v tem, ker se podjetjem, ki lahko nabavijo iz tujine “suženjsko” delovno silo, ki dela po zahodnih merilih skoraj zastonj, ne splača investirati v posodabljanje tehnologije. Končni rezultat je nizka produktivnost in visoki družbeni stroški uvoza delovne sile.
Spet si pokazal, da bolj malo razumeš, čeprav veliko kvakaš.
Vi pa se nikoli v nobenem podjetju niste delali topoglednih kalkulacij.
Podjetja ne delajo makroekonomskih kalkulacij. Te dela vlada, predvsem Ministrstvo za finance. Tudi na ekonomskih fakultetah in še kje.
Tebi jaz ne bi zaupal niti kalkulacij za trafiko.
Javno vprašanje Boštjanu Turku
..saj Maduro Venezueli ni prinesel samo gospodarske neučinkovitosti, ampak obračunavanje s političnimi nasprotniki (nekateri so pristali v zaporih, drugi izgubili življenje). “Tega tukaj ne morejo početi”.
SI ZARES PREPRIČAN ,DA MAFIJOZLI PRI VAS NE ZAPIRAJO IN UBIJAJO ?
KOLIKO ČLOVEŠKIH ŽRTEV JE DO SEDAJ ZAHTEVALA “TRANZICIJA” .
NOBENE !??
Enega “lotriča” v vsako slovensko familijo.👍
Aleš Lotrič, uradnik, ki je bil javnosti s strani javnega medija RTV Slovenija predstavljen kot eden izmed ključnih akterjev afere “Bellevue Living”, navkljub resnim sumom korupcije še naprej ostaja zaposlen na Upravni enoti Ljubljana. V lanskem letu je vodil kar sedem postopkov pridobitve gradbenega dovoljenja.
No,kje so kuvertice za naše kurbice…👍
Ni problem Božičnica, problem je Dve MILJARDI PRIMANKLAJA ,ki bo z Bozičnico ,podaljšanjem vinjet in predvolilno financiranje medijev Gobnjaka .narastel skoraj na tri milijarde..To pa je problem in sramota za Golobnjak.
Zaradi dvigovanja cen, posebno hrane, to lahko ocenimo kot ustrezno in upravičeno. Vseeno pa ni odveč pogledati, kakšna bo po oceni gospodarska slika leta 2025 v številkah, kar mora nedvomno spremljati tudi vlada pri vodenju ekonomskih politik.
Ja seveda,hrano morajo ljudje imeti,cunje,skarpi in se vsa druga navlaka ni najbolj important,ker cunje,skarpi trajajo vec let in jih ljudje en kupujejo!
VLADNO BOŽIČNO DARILO NAS BO STALO VEČ KOT 600 MILIJONOV EVROV
Naslov je malce čuden. Na koga se sklicuje? Zgleda, kot da se sklicuje na “vse nas”. Ampak večina od vseh nas je dobila božičnico. Tisti, ki jih je/bo božičnica nekaj stala, so delodajalci.
Naslov članka nekako predpostavlja, da nas je božičnica vse stala določenega zneska denarja in da smo torej vsi oškodovani v skupnem znesku 600 milijonov. Temu lahko rečemo demagogija.
Božinica bo stala davkoplačevalce, torej vse nas, v tistem delu upravičencev, kjer je država delodajalec in v delu božičnice, ki je izplačan upokojencem, ki ali če ga ZPIZ ne more sam finacirati.
(Pre)dolg članek ne odgovori na vprašanje, ali je izplačilo božičnice narodnogospodarsko koristno ali škodljivo, pri čemer je treba upoštevati tako vidik delodajalcev kot prejemnikov božičnice.
Gospodarstvo ni samo sebi namen. Služi blagostanju ljudi. Potrošnja je ravno tako pomembna kot proizvodnja. Slednja brez plačilno sposobnih potrošnikov nima nobenega smisla. Torej mora obstajati neko ravnotežje med dohodki kapitala in dela. Gre za vzajemno odvisnost, v kateri previsoki dobički kapitala in prenizki dohodki dela na koncu vodijo v nižjo proizvodnjo. Prav tako velja, da previsoki stroški dela lahko vodijo v nižjo proizvodnjo.
Kje je zlata sredina, ki omogoča optimalno ramerje med dohodki kapitala in dela ter kako je božičnica vplivala na to razmerje, to je ključno vprašanje.
Ob osamosvojitvi je Peterle izjavil, da bomo imeli v dvajsetih letih evropske plače. Minilo je 35 let in imamo še vedno najmanj pol nižje plače kot zahodna Evropa. Zdi se, da lahko rečemo, da evropskih plač ne bomo imeli nikoli. Razlog naj bi bil v tem, da imamo prenizko produktivnost. Toda, ali ni možno, da imamo nizko produktivnost tudi zato, ker so plače nizke in se delodajalcem ne splača vlagati v tehnologijo, ki omogoča višjo produktivnost?
Visoke plače silijo podjetnike, da znižujejo stroške na primer z robotizacijo. Roboti lahko delajo 24/24, ne rabijo dopusta, nimajo bolniških odsotnoti. Začetna investicija je seveda visoka, zato se na kratki rok bolj izplača zaposliti več delavcev z nizkimi plačami, četudi ob nizki produktivnosti, toda na dolgi rok robotizacija bistveno dvigne produktivnost in s tem tudi vse finančne parametre.
Mogoče smo ujeti v nek začaran krog nizkih plač in nizke produktivnosti, ki pogojujeta drug drugega. Bilo bi bolje, da se gospodarstvo prestrukturira tako, da se je prisiljeno stalno tehnološko posodabljati, namesto da se šlepa na slabo plačani delovni sili. Podjetja, ki ne morejo ali jim ni treba iti v korak s standardi produktivnosti, ki jih narekuje evropsko in svetovno gospodarsko okolje, nas ne bodo nikoli pripeljala do evropske produktivnosti in do evropskih plač.
Prispevek je logično zgrajen, trditve poskuša podpreti s številkami. Kritika pa v prvih štirih odstavkih postavi notranje nelogične ali pa sprenevedave/ netočne premise – nadaljevanje je bulšit. Zelo mi je žal, ampak zdi se, da je šlo razsvetljenstvo/ cc 250 let staro delo tistega moralnega filozofa, da ne govorim o renesančnem francoskem piscu (esejsko oblikovanje mnenja), mimo povprečnega slovenskega bralca. Se pa povsem strinjam: tudi ta dva sta (pre)dolga! Za nekatere (sedaj verjetno večino).
Venezuelcijanci so se rešili Madura, ker jim ni dal božičnice ne letos ne lani niti predlani niti nikoli. Butalci bi se radi rešili Božička Golobička, ker jim je dal božičnico. Tega res ne gre trpeti. Zato naklepajo, da se obrnejo na Črnega moža, da ugrabi Božička Golobička. Dol z Božičkom Golobičkom in njegovo predvolilno božičnico.
Čakam, da se pedro alias Miller javi…
Ta pedro se na vse spozna….
Fanatični vigilanti politične korektnosti, da ne rečem provokatorski troli, ste očitno bolj budni kot Miller.
@pandurbebo
Si danes že izdal soseda?
Pa brata ?
Za krasti je bolj malo ostalo.👍
Si se našel med vigilanti trolanti?
Kaj drugega kot nižat nivo razprave na tem portalu itak ne znate.
O kakšnem “nivoju” bi ti ,omertoso di merda ?👍
Bolnik.
@Tračar
Ni lepo bolnike zmerjat.
Če ne morte pomagat…..
Miran, če bolniku poveš, da je bolnik, to ni zmerjanje. Mogoče ni najbolj vljudno, ampak če te nekdo zmerja z merdo, nimaš pretiranih razlogov za vljudnost.
@pandurbebo&cigomiri
“stabilno” odjebita
fingers up.🖕🖕