Že dolgo me ni tako pozitivno presenetila kakšna novica, kot tista o rešitvi ladje Laho. Še pred desetimi dnevi se je zdelo, da je njena usoda zapečatena in da jo čaka razrez v Pulju. Pa so se v zadnjem trenutku našli dobri samaritani, ki so zbrali denar in ladjo rešili smrti. O motivih ne mislim ugibati, niti me ne zanimajo imena, ki bi lahko koga zmotila. Ključno je, da se je zgodil premik v defetistični mentaliteti, s katero je prežeta ta država. Namreč na svetobolju, na prepričanju, da se ne da nič narediti, nič spremeniti. Solzna dolina pač.
Še pred desetimi dnevi, ko se je zdelo, da je Laho izgubljen – mimogrede, ime je sestavljenka iz Last Hope, torej zadnje upanje – , sem v kolumni za Reporter resignirano ugotavljal, da smo Slovenci v zadnjih trideset in še nekaj letih v zvezi z morjem zajebali vse, kar se je zajebati dalo. Ne mislim le na morsko mejo s Hrvaško, čeprav je tudi to zgoda zase. Bolj bode v oči, kako smo korak za korakom, kapljo za kapljo izgubljali pomorsko identiteto. Začenši s kultno radijsko oddajo, ki je ob nedeljah zvečer poslušalce obveščala, kje so naše ladje. Seveda je že nekaj časa ni več. Tudi tista majhna časopisna rubrika, v kateri ste prebrali, v katerem svetovnem pristanišču je zasidrana, po katerem morju pluje ladja z imenom slovenskega mesta, gore ali reke, je izginila. Portoroška Splošna Plovba, edini slovenski ladjar, je namreč letos po sedemdesetih letih dokončno prenehala obstajati.
Znameniti logotip Triglava in morskih valov pod njim je postal zgodovina in bo odslej živel le še v pomorskem muzeju v Piranu. Morda bo nekje blizu zasidran tudi Laho kot del stalne muzejske zbirke?
Triglav in morski valovi pod njim so spomin na čase, ko je po svetovnih morjih in oceanih plulo na desetine slovenskih ladij. Zgodba o privatizaciji Splošne plovbe pa bo šla v črno kroniko slovenske tranzicije, saj je tudi v tem primeru tuj kupec, nemški lastnik, podjetje počasi izčpal, prodal eno ladjo za drugo in firmo na koncu poslal v likvidacijo. Tiste ladje, ki niso našle kupca, so enstavno poslali v razrez.
Tudi Laho, ki je več kot trideset let kot edina potniška ladja plul po slovenskem morju, je že odplula na svojo poslednjo pot. Edina ladja, ki je še ostala na slovenski Obali, potem ko je država po vstopu v Evropsko unijo “potopila” celotno ribiško floto. Saj ni bila ravno impresivna, ampak morda se še spomnite dveh ladij, Ribe I in Ribe II, ki sta bili nekoč privezani na izolskem pomolu? Obe so spremenili v staro železo. Država se jima je odrekla.
Stari Laho je nekako uspel ubežati grozeči usodi. Ladja, ki je bila med drugim tudi edina plavajoča restavracija, katere se ta trenutek spomnim, ni kup starega železa, ampak je predvsem del nacionalne zgodovine in že zato predstavlja določeno kulturno dediščino. Na srečo bo preživela – in to kljub prislovični ignoranci “foreštov” iz Ljubljane, ko gre za odnos do Primorske. Ljubljanska politika se do slovenskega morja in obale se v zadnjih osemdesetih letih ni kaj dosti spremenila, pa naj gre za nesrečno staro ladjo, vprašanje ribištva ali meje na morju. Splošen vtis je, da politično vrhuško en drek briga, kaj se dogaja s slovensko obalo, s slovenskim morjem in z ljudmi, ki tam živijo.
Če je edini dosežek ljubljanske politike preimenovanje osrednjega primorskega praznika v priključitev Primorske “matični domovini”, potem je to res klavrn dosežek. Kakšna matična domovina neki. Ta domovna bolj kot na matico spominja na mačeho.
Pokojni zamejski pisatelj Boris Pahor, ki je vse življenje – razen ko so ga preganjali fašisti, nacisti ali komunisti -, preživel v svojem rodnem Trstu, je zelo natančno, četudi literarno opisal ta vehementni, pokroviteljski odnos ljubljanskih politikov in Ljubljančanov do Primorske in Primorcev. Precej bolj grobo, skoraj primitivno ga danes simbolizira avtomobilska pločevina z ljubljanskimi tablicami, ki se za vikende vali proti morju in se obnaša, kot da je vse njihovo.
Moja prababica je bila Tržačanka in zame je edina prava slovenska obala tista med Barkovljami in Tržičem (Ljubljančani naj si tisto svojo jadralno “Barcolano” nekam vtaknejo). Prav ta, v bistvu najsevernejši del jadranske obale oziroma Tržaškega zaliva, je najlepši. Posebej jeseni. Če v seboj nosimo delčke duš svojih prednikov, potem so moji tržaški geni očitno dominantni, saj v tujini nikoli nisem čutil domotožja po Sloveniji ali balkaniziranem rojstnem mestu, zelo pogosto pa sem pogrešal tisto sončno tržaško riviero, sončno cesto med Barkovljami in Devinom, vonj borovcev, ki se sklanjajo nad morjem. Tako, kot diši morje v zalivih med Miramarom in Grinjanom, ne diši nikjer na svetu.
Morda je vsega krivo to, da Trst nikoli ni bil dovolj slovenski, da bi lahko postal slovenski. In da smo bili leta 1945 na napačni strani, da smo ostali brez Trsta, Goriške in Benečije (podobno kot na Koroškem). Kajti če bi nam bila zgodovina bolj naklonjena in bi Trst postal slovenski, bi bil zagotovo tudi prestolnica samostojne države, saj je bil dejansko edino pravo mesto na tem ozemlju. Ljubljani se namreč še danes vidi, da je v bistvu provincialno mesto in da ji manjka meščanski “šlif”. S tem pa Trst nikoli ni imel težav. V času Avstro-Ogrske, ko je bila Ljubljana le malo večja železniška postaja med Dunajem in Trstom, je po teh krajih hodil slavni irski pisatelj James Joyce, ki se je na poti v Trst za krajši čas ustavil v meglenem močvirju, vendar nad mestom ni bil navdušen. Pač pa je ostal v Trstu, kjer je poučeval angleščino, njegov učenec je bil tudi Boris Furlan, kasnejši dekan ljubljanske pravne fakultete, liberalec, profesor in pravni filozof. Furlan je bil eden izmed obtožencev na povojnem montiranem Nagodetovem procesu. Komunistično pravosodje ga je zaradi zahodne propagande obsodilo na smrt z ustrelitvijo, o čemer je leta 1947 poročal celo New York Times. Zaradi slabega zdravja so ga pomilostili in leta 1951 izpustili. Nekaj let kasneje ga je naščuvana množica v Radovljici vrgla v Savo, zaradi česar je hudo zbolel in umrl. Njegovo življenjsko zgodbo je v noveli Joyceov učenec imenitno opisal Drago Jančar. Mimogrede, Furlanova vnukinja je Špela Furlan, dolgoletna in zvesta svetovalka predsednika Milana Kučana. Tudi jaz sem ostal odprtih ust.
Morda je nauk, ki ga dobimo iz naše burne, s čustvi nasičene zgodovine, da si mora narod privilegije zaslužiti, sicer ni upravičen do njih. Kdor si ne zasluži države, bo z njo ravnal kot svinja z mehom; kdor nima odnosa do morja, pošilja ladje v razrez in jih prodaja za staro železo. Laho je bil rešen dobesedno v zadnjem trenutku. Marsikaj in marsikdo takšne sreče nima.
Steinbuch, odličen članek. 👌👍
Danes je tudi v Sloveniji javno znano dejstvo, da je najbolj vitalen del slovenske manjšine v Italiji katoliški.
Katoliški del manjšinjcev res aktivno podpira kulturna ter Cerkvena društva in to večinoma volontersko, ker se pač tudi v preteklih desetletjih ni mogel zanašati na pomoč iz matice.
Katoliški del je še danes zelo prisoten v Gorici in nasploh na Goriškem, bil pa je vedno kot manjši del manjšine prisoten na Tržaškem, kjer je obvladoval pomemben del kulturnega dogajanja (tudi v Sloveniji znani dnevi Draga itd.).
Kljub temu, da je bil katoliški je vedno uveljavljal tudi pluralno demokratično komponento, kar se je kazalo v tem, da je medse sprejel ogromno političnih emigrantov iz Slovenije po nastopu komunizma.
Nasploh pa se je katoliški del manjšine v Italiji izkazal z močnimi stiki s Slovenci, ki so ostali v Jugoslaviji, kot tudi z zamejskimi Korošci ter emigrantskimi krogi. Nasprotno pa se je levi del manjšine naslonih izključno na KPS ter center v Beogradu. Kot bomo videli pa je bil to vzrok njihove slabitve ter tudi slabitve slovenske manjšine na Tržaškem.
Do danes se je levi del manjšine v Trstu, ki je bil zgodovinsko navezan na Italijansko komunistično partijo in po l. 1991 na Partito Democratico, glavno levosredinsko stranko, zelo skrčil.
Največji razlog za to je prevelika navezanost na italijanske leve stranke, kjer so levo usmerjeni Slovenci sprejeli podrejeno vlogo. To pa je postopoma razjedlo slovensko narodno identiteto v slovenskem delu delavstva na Tržaškem in Goriškem, kajti italijanska levica je želela narodno monolitno delavstvo.
Zato tudi v Trstu in njegovi okolici danes katoliški del manjšine igra močnejšo vlogo – tudi preko stranke Ssk – Slovenska skupnost, čeprav večinskega vodstva (še) ne more prevzeti.
Levemu delu manjšine je prav tako hudo škodila afera Safti ter propad TKB ter izguba jugoslovanske režimske zaslombe po letu 1990.
Danes se zdi, da je edini porok preživetja narodne zavesti Slovencev v Italiji njihova naslonitev na katoliško identiteto, močna katolizacija njihovega življenja ter navezava na tradicije Čedermacev, Filipa Terčelja in ostalih.
Vse je že dolgo časa v razsulu.
Primer: če je kazen za cestnoprometni prekršek 500 eur, pomeni 500 eur in ne ½ od 500 eur. oz. 250 eur. Potuha in bonbonček neke vlade za psihopate, narcise, naduteže… vseh barv.
Sprejemamo vse vrste zakonov, a ne izpolnjujejo niti najenostavnejše.
Najprej to rešimo !
Če nima denarja, zaplenit avto in ga prodat na dražbi. Pika.
Vse to je že v zakonih.
Na cestah in ulicah so radarji. Pred radarji so znak za radar. Ja, zakaj pa ? Saj je že na začetku ulice znak za omejitev hitrosti.
Enako je z sporočili po radiu, kje stojijo radarji. Ko vam bo norec priletel v avto, pa bo vekanje.., zakaj..
V razne zakonike zapisat v preambulo,da je tako, razen,če “starešina” odloči drugače.👍
#vsismomilan
Zgodba ladje “Last Hope” – “Laho” se zdi kar prehudo resnična in usodna za “domovino, ki je kakor mačeha, … vlačuga …”.
Ni le brezupno ne-obetavna metafora za neodgovorno prezirljivost
in nacionalno brezčutno strateško ignoranco obupno ne-prezračene in samovšečno-centralizirane ljubljanske politične oblasti
do aktualnih vprašanj Slovenije in zamejstva kot tradicionalne pomorske krajine,
kot nekdanjega skupnega slovenskega gospodarskega in kulturnega prostora
in kot prostora preraščanja zgodovinskih zločinov obeh sosednjih narodov v smeri sodobne medsebojno strpne, vključujoče, demokratične in spoštljive EU.
Sodobna “ljubljanska elita” na vrhovih samovšečne zakonodajne, avtokratske izvršne in arogantno nedotakljive sodne veje oblasti
nas postopoma prometno “odklaplja” po vodi in zraku,
ter zaradi nesposobnosti politike vse bolj prometno izolira in odklaplja od Evrope tudi zaradi neznosnih zastojev in razvojnih blokad v cestnem in železniškem prometu.
Državna oblast in njej podrejena administracija ne opravlja ključnih pristojnosti in pooblastil na strateških razvojnih področjih sodobnih in varnih javnih prometnih povezav, zaradi česar za Evropo vse bolj usodno zaostaja slovensko izvozno razvito gospodarstvo ter splošna socialna blaginja slovenskih državljanov, davkoplačevalcev in volivcev.
Od kje pa se je privlekla ta levo desna politična oblast v Ljubljano ?
Iz Grosuplja, Nove gorice, Bleda, Kranja, Maribora… !
Lahko se vrne, od koder se je privlekla.
In tam dela gužvo…
….dela sranje.👍
»In da smo bili leta 1945 na napačni strani, da smo ostali brez Trsta, Goriške in Benečije (podobno kot na Koroškem). Kajti če bi nam bila zgodovina bolj naklonjena in bi Trst postal slovenski, bi bil zagotovo tudi prestolnica samostojne države, …«
Ja, dobili smo prestolnico Ljubljano in nezamenljivega in pravno zaščitenega načelnika Jankovića in njegovo kliko!
Tigrovci so bili prvi antifašisti v Evropi, toda ker niso bili komunisti, so ostali na temni strani meseca. Da bi po vojni zamolčali dejstva o katerih piše J. Možina v obsežni monografiji Slovenski razkol – Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega odpora –
so vladajoči komunisti (Kardelj, Kidrič, Ribičič; …) obudili laž o ustavitvi osvobodilne fronte aprila 1941, ko je komunistična partija dejansko paktirala s Stalinom(!), ta pa s Hitlerjem, oba pa proti zahodnim »imperialistom«. Prvi spopad z italijanskim okupatorjem se je zgodil 13. maja 1941 na Mali gori pri Ribnici, ko je v spopadu (izdajstvo komunista Tekavca) padel vojaški vodja Tigra Danilo Zelen!
Zakaj je J. Vidmar (mislim da v 50-letih) obudil 27. april? Ker so komunisti z oznako osvobodilna fronta skušal ideološko zmanipulirati narod, s stigmo narodni izdajalci pa so diskreditirali skoraj polovico Slovencev, čeprav lahko danes preberemo zanimivo-zamolčano čtivo (vojaška navodila): “Domobranec ne sme nikdar pozabiti, da je v službi domovine, na častni in dostojanstveni dolžnosti.” “Tako v službi kakor tudi izven službe mora biti vedenje v mejah zakonov in predpisov.”
Revolucija je žrla tudi svoje otroke, kdor se ni strinjal, je postal notranji sovražnik. Najhujšega sovražnika je Partija videla celo v dijaku Jožetu Pučniku, ki so ga kasneje zaprli (celo v samico) za veliko let. Umaknil se je v Nemčijo, kjer je moral ponovno graditi akademsko izobrazbo. Leta 1990 je na prvih demokratičnih volitvah povedel opozicijo vladajoči KP Demos v zmago , decembra 1991 pa v zmagoviti referendum ZA samostojno demokratično Slovenijo!
Zakaj trdoživa avantgarda s kameleonom Kučanom, »kapitalom F21 in medijskimi prostituti F571« vedno znova zmaga nad tistimi, ki so Slovenijo vodili v demokracijo in jo želijo uvrstiti med razvojno uspešne in normalne demokratične države??!
Brez obsodbe komunističnega zločina in njegovih nosilcev (pravni akt v DZ) poti v resnično demokracijo, tržno gospodarstvo, učinkovito javno upravo (službe), vladavino prava, razvojno družbo, z vrednotami družina, narodna identiteta in domovina, smo obsojeni na začarani kučanistični krog propadanja nekoč perspektivne mlade države!
“… z ljubljanskimi tablicami, ki se za vikende vali proti morju in se obnaša, kot da je vse njihovo.”
Je treba končno povedat: tako se obnaša veliko Srbov (NE VSI!!!) v Sloveniji.
NATOLCUJEŠ !
“mi in naš Stevanović”, a ne , Milleru?
“…avtomobilska pločevina z ljubljanskimi tablicami…”
Kot Ljubljančan, ki se je že pred več kot pol stoletja preselil na Primorsko in potem na registracijsko območje LJ, samo z drugačnim grbom na tablicah, nisem nikoli več imel LJ tablic, ampak vedno primorske. Zdaj je pri registracijah avta tudi lažje, ker lahko dobiš take tablice registracijskega območja, ki ti je všeč.
Tone ladjarstvo, tone zdravstvo. Ampak zdravstvo je že POD VODO, odkar imamo tole NESPOSOBNO, IGNORANTSKO golobovo vlado.
Je pa vsak, ki bo na volitvah volil stranke zdajšnje koalicije – AVTENTIČEN BEDAK!
C/P delovanja bedasto ignorantske vlade, ki si resnično zasluži batine:
Kot smo prvi napovedali: vlada že sprejema interventni zakon s katerim bo posegla tudi v komaj dobro sprejeto novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Namen slednje je, da se prepreči hkratno delo zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju.
A zdaj, ko se je novela začela udejanjati v praksi, se pojavlja kopica težav. Nanje so bili odločevalci sicer pred sprejetjem opozorjeni, a so se jim zdela opozorila brezpredmetna.
Novela zakona o zdravstveni dejavnosti je bila sprejeta 6. maja 2025, danes – sedem mesecev kasneje pa se bo sprejemal interventni zakon v zdravstvu, ki bo posegel tudi v omenjeno novelo. Omogočil bo namreč možnost pogodbenega sodelovanja za izvajalca zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni mreži z izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki opravlja dejavnost zobotehnike, ortotike in protetike ter optike in optometrije, in sicer zaradi nemotenega zagotavljanja celostne zdravstvene obravnave za največ 12 mesecev.
Zdaj se samo še čaka, kdaj se bo spremenila oziroma dopolnila še kakšna določba, ki bo tudi nekaterim profilom zdravnikov zasebnikov zaradi nemotenega zagotavljanja celostne obravnave omogočila pogodbeno vključitev v javno zdravstveno mrežo.
Vemo namreč, da bo zaradi novele, ki zdravnikom prepoveduje delo pri zasebnikih, če so zaposleni v javnem sektorju ogrožen obstoj določenih kliničnih oddelkov.
V ponedeljek smo že razkrili, kako huda ura čaka oddelek za maksilofacialno kirurgijo v Ljubljani, kjer bodo decembra odpovedi podali kar štirje izkušeni in uveljavljeni kirurgi ter odšli na svoje. Kdo bo namesto njih izvedel okoli 550 operacij, ki so jih letno opravili?
Vlada tega problema v današnjem interventnem zakonu sicer še ne bo naslovila. A če pacienti ne bodo mogli več do obravnav: ga bo morala. In bo lahko ukrepala tudi na način, da bo sprejela izjemo in tako kot zobotehnikom tudi zdravnikom določenih specialnosti omogočila pogodbeno delo. Vprašanja pa je, koliko se jih bo pripravljeno vrniti, ko bodo enkrat na svojem.
Vir: INFO 360
Lahko bi k pisanju o Primorju, kar je izhajajoč iz zgodovine pravilnejši izraz, dodali še nedavni škandal iz Trsta v obliki protestnega pisma v katerem v glavni vlogi neposredno ali posredno nastopajo komunistični krogi iz Slovenije. Rado Pezdir je o TB 1909 veliko pisal.
https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2025/11/poziv-kulturni-dom-v-trstu-naj-resijo-tisti-ki-so-ga-zapravili–1c3b2d3b-71e8-4d68-bfe7-6b7495b55b02.html?wt_mc=2.www.wzp.rainews
SKGZ iz Trsta je bila jugoslovanska udbovska depandansa ki je širila komi ideologijo med tržaške Slovence. Sem gredo še TB 1909 in Safti.
Pa so se v zadnjem trenutku našli dobri samaritani, ki so zbrali denar in ladjo rešili smrti. O motivih ne mislim ugibati, niti me ne zanimajo imena, ki bi lahko koga zmotila.
__________
Rešil (kupil) jo je podjetnik Gašpar Gašpar Mišič in jo bo preuredil v muzej. Ladja je stara več kot 120 let in je starejša od Titanika. Je muzejska relikvija sama po sebi.
Dolžina ćevapćića je proporcionalna iq in obratno.
Ladja No Hope je izplula,ansabel svira cigumigu.🐒
Na Titaniku niso cvrli ćevapćićev, je pa bil ladja No Hope. Ansambel je igral, ko so imeli godbeniki že noge v vodi. Do zadnjega diha.
Trubači na No Hopu bodo svirali ,do zadnjega ćevapa.👍
Big f.ck small. Vsa filozofija. Samo v t.i. demokracijah goljufi vladajo velikim. zatorej, v Trst na kufe. V bližnji cerkvi plačat v ime Boga prostovoljno mini prispevek iz hvaležnosti, da si v tej demokraciji. In spet lapamo dalje.
Odličen raziskovalni prispevek.
Pa še malo številk:
Število Slovencev v Trstu
1910 56.000 po štetju Avstroogrske (25 % vseh prebivalcev)
1930 35-40.000 Ocena
1950 25-30.000 Ocena
danes 12-25.000 glede na območje
Število prebivalcev Ljubljane
1910 41.727 po štetju Avstroogrske
1931 59.768
1948 115.095
1991 267.008
danes cca 300.000
Po štetju Avstroogrske je imel Trst pred WW1 več Slovencev kot LJ.
Število prebivalcev LJ se je od 1948 do osamosvojitve povečalo v 43 letih za 152.000, od osamosvojitve do danes – v 34 letih pa za 33.000 duš.
DOMOVINA, TI SI KAKOR MAČEHA …
Domovina, ti si kakor zdravje – je veljalo nekoč.
Domovina, ti si kakor vlačuga – velja danes.
Priporočam Primorska24.si: Zakaj Trst ni naš in kako smo zaradi Tita poleg Gorice izgubili tudi Furlanijo-Julijsko krajino”.
Ni vaš,ker preprosto ni vse ,česar si želite “vaše”..👍
Non nobis nomine
SAN MARCO !
Jaz sem slisou,da je butalsko primorje,gosto naseljeno s cefurji…Am I right or wrong.Zdi se mi,da nimam zgresenih informacij!!!
Ko so Italijani zapustili Piran, Izolo in Koper v t.i. eksodusu, ki pa je bil v glavnem prostovoljen, je Jugoslavija naselila v izpraznjena mesta “Jugoslovane”, se pravi ljudi iz vseh koncev Jugoslavije. To je bilo v skladu s Titovo zamislijo o oblikovanju enotnega jugoslovanskega naroda, ki je podobna sedanji politiki Bruslja o oblikovanju nekakšnega evropskega naroda, ki bo nastal z mešanjem Evropejcev in Afroaziatov.
Noben od teh dveh socioinženirskih projektov ni dal želenih rezultatov. Jugoslavija je propadla, EU pa še bo. Ne manjka več veliko. Prišleki iz Azije in Afrike se namreč večinoma ne mešajo z Evropejci, temveč jih zaradi višje rodnosti postopno izrivajo. Poleg tega Evropa dela gospodarski samomor. Hotela je osamiti Rusijo prek sankcij, ki pa so bolj prizadele Evropo kot Rusijo. Slednja je našla nove odjemalce za svoje energente in surovine ter nove dobavitelje tehnoloških izdelkov. Evropa pa mora kupovati nekjakrat dražje energente kot pred vojno z Rusijo, kar pomeni toliko kot gospodarski samomor…
Če se vrnem k prebivalcem naše Obale: Potomci Jugoslovanov iz nekdanjih jugoslovanskih republik zdaj morda predstavljajo celo večino prebivalstva na Obali. In zdaj se dogaja paradoks: Obala se ponovno italijanizira, ampak ne z vračanjem Italjinov, ki so zapustili Jugoslavijo, temveč tako, da prebivalci Obale vpisujejo svoje otroke v italijanske šole, ki naj bi bile za italijansko manjšino, in se de facto postopno italijanizirajo. Mujoti postajajo Beppeti. Zato, ker si obetajo različne privilegije, ki jih Italija nudi svoji manjšini oziroma predentom, da to postanejo.
Na Obalo so se po ukinitvi con A in B priseljevali Slovenci z dekreti za zasluge v “NOB” in pri “izgradnji socializma”.
Gemini pravi takole:
Ocena: Iz Kopra, Izole in Pirana se je izselilo več kot 90 % italijanskega prebivalstva.
2. Kdo se je vseljeval v izpraznjena stanovanja?
V izpraznjena mestna stanovanja (zlasti v starem mestnem jedru Kopra in Pirana), ki so bila vključena v državni stanovanjski sklad, so se sistematično vseljevali novi prebivalci. Šlo je za dve glavni skupini:
A. Slovenci iz zaledja in notranjosti
Šlo je za prebivalstvo iz slovenske Istre, Krasa in drugih delov Slovenije, ki so se selili na obalo zaradi:
Novih delovnih mest: Razvoj Luke Koper, industrije in uprave.
Naselitvene politike: Konsolidacija državne oblasti in sprememba demografske strukture na območju, ki je bilo dolgo italijansko.
B. Priseljenci iz drugih jugoslovanskih republik
Zaradi gospodarskega razvoja na slovenski obali in znotraj SFRJ so se vseljevali tudi številni priseljenci iz drugih delov Jugoslavije (predvsem s področja Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije), ki so prav tako prišli za delom.
Posledica teh selitev je bila, da so se slovenska obalna mesta hitro povečala in bistveno spremenila svojo etnično in kulturno podobo.
Nihce ne zapusti svojega doma prostovoljno. Nikjer.
V Kopru imaš pod Beneškim levom “čevabeznice”
Srbski “influencerji” pa od tam snemajo recenzije za najboljeg ćevapa.👍
Kaj pa Svetljak – Triglav, ali ta še pluje po naši morski zaplati ali smo že tudi tega poslali v Ukrajino na “razrez” s kakim ruskim dronom?
Sicer pa je absolutno res, da Ljubljana nikoli ni imela najmanjšega posluha za Primorsko in slovensko Obalo ter pomorstvo. Hrvati so točno vedeli, kaj delajo, ko so zasegli Škodeline in Buželine, ki so sodili v piransko občino, Ljubljana pa je dvignila roke od njih in postali smo pomorsko prikrajšana država. Tudi tu ima Janša skupaj z Bavčarjem velike “zasluge”, saj sta ona dva prestavila mejo z vrha Sečoveljskega hriba v dolino …
Podobno se je zgodilo v 1. svetovni vojni. Ko je Avstro-Ogrska razpadla, je soška fronta bila prebita in italijanska vojska se je umaknila iz Primorske. General Borojević, liški Srb, ki je držal fronto ves čas vojne, je novonastali oblasti v Ljubljani ponudil, da obdrži nekaj vojakov pod orožjem, da bodo varovali mejo. Ljubljanska oblast je odgovorila, da to ni potrebno, ker je Italija naša prijateljica. Nakar so Italijani brez boja zasedli Gorico in Trst in prodrli še globlje v Slovenijo na t.i. rapalsko mejo.
Še večji idiotizem pa so zagrešili komunisti leta 1945, ko je partizanska vojska zasedla Trst in Gorico, ko so začeli izvajati deportacije in metati ljudi v fojbe, kar je Italija nemudoma izkoristila za pritisk na Američane in Angleže, da so zahtevali od Tita, da umakne svojo vojsko, v nasprotnem bodo Trst in Gorico zasedli s silo. In Tito se je ustrašil, da bo v primeru vojne stopil v veljavo jaltski sporazum med Ameriki, Rusijo in Anglijo o delitvi Jugoslavije fifty/fity med Zahodom in Sovjetsko zvezo, in se je umaknil.
Danes na stežaj odpiramo vrata ilegalnim migrantom, ki nam prinašajo nič drugega kot narodno smrt.
Kot kaže, smo res bili, smo in bomo Butalci. Dokler bomo še. Zadnji naj ugasne luč.