Po dolgem času vsaj na prvi pogled dobra novica iz Združenih držav: demokratski kandidati so na lokalnih volitvah osvojili več ameriških mest, vključno z New Yorkom. Po razgrajanju Trumpove administracije in MAGA republikancev v kongresu je takšen zasuk dokaz, da demokracija v Ameriki še vedno deluje in da ljudje, če jim oblast preveč omejuje pravice ali predpisuje, kako naj razmišljajo, na volitvah glasujejo za drugo stran. Tudi za kandidata, ki se je označi za demokratičnega socialista, ker to zveni kot upor proti aktualnemu režimu v Beli hiši. Seveda Zohran Mamdami v resnici ni noben socialist, ampak kvečjemu podoben zvezdnik kot je bil Barack Obama. Mamdami se je rodil v fini in bogati družini, njegova mati Mira Nair je znamenita indijska režiserka. Njegova politična agenda je bila dovolj prepričljiva, da je s pičlih 50,5 odstotkov zmagal na volitvah za župana najbolj kozmopolitskega mesta na svetu. O tem, kako uspešen bo, bodo Newyorčani ugotavljali v prihodnjih štirih letih.
Tudi Ljubljana bo čez eno leto sredi volitve, kajti prihodnje leto nas sredi marca čakajo najprej parlamentarne, jeseni pa še lokalne volitve. Medtem ko je predvolilna kampanja za volitve v Državni zbor že nekaj časa opazna, pa se z lokalnimi volitvami ne ukvarja še nihče. Verjetno se do začetka prihodnjega poletja tudi nihče ne bo. Celo ljubljanski župan Zoran Janković , čigar ime bi Teflonski Karl izgovoril kot Zohran, je pred meseci, ko so ga zaradi ponesrečenega izliva naklonjenosti do srbskega avtoritarca Vučića trdo prijeli prijatelji na levici, nekaj mencal okoli svoje kandidature in rekel, da bo odločitev, če bo še petič nastopil na volitvah, sporočil maja 2026.
Tudi če se bo na koncu odločil, da ima dovolj Ljubljane in da je beograjski EXPO večji izziv zanj, bi bili silno naivni, če bi mislili, da bo kar tako izpustil iz rok prestolnico. Po 20 letih oblasti, ko je po svojih merilih postavil na položaje takorekoč celoten mestni aparat – od načelnikov oddelkov do vratarjev in čistilk -, bi bilo edino logično, da skuša izvesti nekakšno mehko tranzicijo na izbranega naslednika. Torej na nekoga, ki bo nadaljeval njegov delo in skrbel za zapuščino. Toda tu se lahko pojavi težava, kajti nikjer ni rečeno, da bodo ljubljanski volivci nekritično glasovali za vsakega kandidata, ki bi ga Janković določil za naslednika. Če bo želel obdržati oblast kot boter iz ozadja, bo namreč moral najti zelo razumnega, predvsem pa nekompromitiranega in javnosti čim bolj sprejemljivega človeka.
Tisto, kar utegne biti precejšen izziv za Jankovićevo nomenklaturo, ki Ljubljano obladuje že dve desetletji, kar je neokusno, če ne še kaj več, pa je na drugi strani priložnost za vse tiste, ki na Zoranov modus operandi gledajo s kritičnimi očmi. Z avtoritarnim vodenjem mesta si je “večni župan” nabral kup nasprotnikov. Za razliko od slovenske politične realnosti v Ljubljani niti ne gre za kakšno posebno ideološko polarizacijo, kajti desničarji a la SDS ali NSi v glavnem mestu nikoli niso bili faktor in imajo svoje stranke kveljemu na ljubljanski tržnici, ko prodajajo domače kmetijske pridelke.
Širok krog Jankoviću nenaklonjenih strank, strančič, gibanj in civilne družbe je edini, ki daje določeno možnost oblikovanja resne alternative tistemu načinu upravljanja z Ljubljano, ki se je pod trenutnim županom izkazal kot urbanistično zgrešen, ekonomsko škodljiv in družbeno nekoristen. Pri tem je še najmanjši problem to, da zaradi županovega odklonilnega odnosa do kulture Ljubljana kot prestolnica 20 let ni dobila novega kulturnega objekta nacionalnih razsežnosti, pa tudi sicer so arhitekturni dosežki v njegovih petih mandatih podpovprečni. O vnovični uvedbi tramvaja, ki bi vsaj malce razbremenil prometni infarkt v mestu, župan menda noče niti slišati.
Bistveno pri iskanju potencialnih kandidatov za Jankovićevega naslednika, ki bi prelomil z dolgoletno prakso netransparentnih gradbenih projektov in spreminjanja Ljubljane v turistični zabaviščni park, v kar se je spremenil stari del mestnega središča, medtem se ko se ostali del prestolnice pogosto zanemarjajo, je to, da v ospredje pridejo mlajši, dinamični in nekompromitirani ljudje, ki niso politiki, vendar imajo sposobnost motivirati sposobne ljudi okoli sebe. Kajti kdor bo nasledil Jankovića – in seveda ne bo iz njegovega kroga -, ga čaka temeljita “čistilna akcija”, za katero bo en mandat komaj dovolj.
In ko smo že pri dolžini trajanja županskih mandatov, bi kazalo razmisliti o bistvenih zakonodajnih spremembah. Kajti ko gre za profesionalne, torej poklicne župane, mestnih občin, je očitno nehigienično, ker niso omejeni pri številu mandatov. Vzporednice s funkcijo predsednika (predsednice) države se ponujajo kar sebe; v obeh primerih gre za neposredne volitve, ki potekajo po dvokrožnem večinskem sistemu. Predsednik (predsednica) države je lahko le dvakrat zaporedoma na položaju, medtem ko je lahko nekdo župan dvajset, celo trideset let. A kot rečeno, če gre za nepoklicnega župana neke majhne, ruralne občine, je to nekaj povsem drugega kot v primeru poklicnega župana mestne občine, katere proračun se meri v stotinah milijonov evrov. Zakonodajalec bi lahko razmislil o omejitvi števila mandatov županov mestnih občin na največ tri. S tem bi zagotovo zmanjšal korupcijska tveganja in tako pripomogel k večji transprentnosti poslovanja na ravni lokalne skupnosti. Takšen predlog bi podprla tudi KPK.
Ne glede na to, da je do lokalnih volitev še približno eno leto, se mi zdi pomembno, da vsaj v primeru slovenske prestolnice, ki ji že skoraj 20 let načeluje en in isti župan, čim prej odpremo javno razpravo o politični higieni, korupcijskih tveganjih in seveda tudi o neki dolgoročnejši viziji razvoja Ljubljane, ki je imela pred osamosvojitvijo približno toliko prebivalcev kot danes. Temu pa z drugo besedo pravimo stagnacija.
“Zoran dela” je bil slogan, ki danes ne deluje več. Izpel se je.
Zoran, slabo se ti piše. Amerika ni Slovenija in pozabi na to, kako se godi Zokiju.
Novi up cigokomunistov je Zo(h)ran.
So cute 👍
Zoran še vedno dela v nezmanjšanem obsegu. Korupcijo namreč. Tu je neprekosljiv, pravi balkanski Bizantinec. Koliko je naredil koristnega in koliko škodljivega za Ljubljano, bomo v celoti lahko ocenili šele takrat, ko že nekaj časa ne bo več župan in bodo prišli na mizo vsi računi. To je, za koliko je zadolžil Ljubljano.
Že sedaj lahko rečemo, da je zunaj mestnega jedra v 20 letih bilo narejeno malo, znotraj pa v glavnem stvari, pri katerih so padale provizije. Novi župan bo imel zelo veliko težav, ko bo hotel vse to sanirati.
Težava pri izvolitvi novega župana v Ljubljani bo v tem, da je vsaj ena tretjina ljubljanskega prebivalstva neslovenskega porekla. Ta tretjina pod nobenim pogojem ne bo glasovala za Slovenca. in mnogi ljudje med to tretjino so vprašljive morale, kar vemo po tem, da imamo na vseh ravneh kar nekaj podobnih veljakov, pa čisto vsi so hudo problematični. Spomnimo: ne samo Janković, ampak tudi Masleša, Đorđević, Arsenović,…
Laž !
Zoki je naredil OGROMNO ravno izven centra !
Na stotine novih cest, ureditev Gradaščice – Malega grabna, itd in itd. Predolgo za naštevanje.
To potrjuje desetine EU nagrad mestu. (dostopno na spletu)
Za ureditev večjih projektov je potrebno več mandatov. Tako na občinski, kot na državni ravni, kar se govori že dlje časa.
Ja Miller, to so kafanske trditve iz lokalov kamor ti zahajš in tebi enaki.
Kriza, ki jo ekonomisti napovedujejo, se, kot vse kaže, začenja:
Videoposnetek, linka ne smem prilepiti, obravnava velika odpuščanja (The Great Layoff), ki so v zadnjem času prizadela velika ameriška podjetja, in poudarja, da to ni zgolj opozorilo o recesiji, ampak že prisotno krčenje gospodarstva. Avtor trdi, da so podjetja, vredna bilijone, začela zmanjševati število zaposlenih, medtem ko se družine spopadajo z izgubo domov in prihrankov.
Povzetek ključnih točk in podjetij, omenjenih v videu, razvrščen po vrstnem redu:
10. Amazon (14.000 odpuščenih)
Amazon je zmanjšal število zaposlenih v več oddelkih, vključno z AWS (Amazon Web Services), kjer se zmanjšuje poraba za storitve v oblaku. Poudarja se, da so ti rezi posledica avtomatizacije, prevelike širitve in padca povpraševanja potrošnikov. Realna poraba potrošnikov je padla za 4,6 % od sredine leta 2024.
9. Google (Alphabet) (12.000 odpuščenih)
V Alphabete so odpustili več kot 12.000 zaposlenih, vključno z raziskovalci umetne inteligence. Glavni razlog je upad prihodkov od digitalnega oglaševanja, ki so v letu 2024 padli za skoraj 8 %. Zmanjšuje se dominantnost na trgu zaradi konkurence (TikTok, Meta) in AI startupov.
8. Boeing (12.000 odpuščenih)
Boeing je odpuščanja pripisal katastrofalni mešanici zamud v proizvodnji, varnostnih škandalov in velikega dolga. Podjetje se sooča z odškodninami v višini 4,3 milijarde dolarjev zaradi napak na letalih in ima več kot 52 milijard dolarjev dolga. To ogroža ameriško proizvodno bazo in posredno še 30.000 delovnih mest pri dobaviteljih.
7. Disney (7.000 odpuščenih)
Disney se spopada z izgubo v pretočnih storitvah in padcem obiska v tematskih parkih (za 18 % medletno), saj si družine ne morejo več privoščiti visokih cen vstopnic in nastanitve. Podjetje ima 45 milijard dolarjev dolga. Opuščeni so projekti, nekatere umetnike pa nadomeščajo AI orodja in cenejši pogodbeniki.
6. Tesla (14.000 odpuščenih)
Odpuščanja so posledica dramatičnega upočasnjevanja globalnega povpraševanja po električnih vozilih (EV). Stroški baterijskih materialov so narasli, kitajski tekmeci (kot je BYD) znižujejo cene. Povprečno mesečno plačilo za model Y presega 900 dolarjev, kar izloča kupce srednjega razreda.
5. Meta (20.000 odpuščenih)
Meta se je v ‘Letu učinkovitosti’ zmanjšala zaradi katastrofalne stave na Metaverz, ki je lani prinesla 13 milijard dolarjev izgub. Prihodki od oglaševanja so padli, saj mala podjetja zmanjšujejo proračune, Gen Z pa zapušča Facebook.
4. Warner Brothers Discovery (5.000+ odpuščenih)
Podjetje se spopada z 48 milijardami dolarjev dolga. Stroški obresti vsak četrtletje požrejo dobiček. Kljub pretočni storitvi je prišlo do odpisa 2,5 milijarde dolarjev v odpovedanih filmih in projektih, številne serije so umaknili iz HBO Max, da bi se izognili plačilu avtorskih honorarjev.
3. UPS (12.000 odpuščenih)
UPS, ki je ključen za ameriško gospodarstvo, se sooča z velikim zmanjšanjem povpraševanja po e-trgovini. Dnevno premaknejo 7 milijonov pošiljk manj kot na vrhuncu. To kaže, da potrošniškemu gospodarstvu zmanjkuje goriva.
2. Intel (15.000 odpuščenih)
Intel je objavil največje zmanjšanje v svoji zgodovini zaradi propada povpraševanja po osebnih računalnikih in brutalne konkurence (AMD, Nvidia). Prihodki so padli, tovarne delujejo s polovično zmogljivostjo.
1. Walmart (25.000 odpuščenih)
Največji zasebni delodajalec v ZDA tiho odpravlja delovna mesta z avtomatizacijo skladišč in zapiranjem neuspešnih trgovin. Inflacija je uničila kupno moč strank, kljub Walmartovim nizkim cenam. Avtomatizacija nadomešča blagajnike in skladiščnike z AI in roboti. To je zadnji signal, da je ameriški močan trg dela bil iluzija.
Vir: YouTube, Discover The Abroad
Moj komentar: Trumpnomika in njegov MAGA (Make Amerika Great Again) program že daje otipljive rezultate. Trump je s svojo carinsko vojno in drugimi ekonomskimi ter militaridstičnimi ukrepi v bistvu udaril po “civilni” gospodarski sferi, ki jo peha vse globlje v krizo, podprl pa je ameriško vojno industrijo.
Domine padajo in to bo občutila oziroma že čuti tudi Evropa.
Imperiji propadajo, mar ne?
OBVEZNO branje:
Damijan blog, naslov,
“Drugi kitajski šok: Kaj bo še ostalo od evropske industrije?”
Ostal bo Rheinmetal, VolksWagen se bo preimenoval v VolksWaffen, BMW, Bayerische Motoren Werke, pa bo postal BWW, Bayerische Waffen Werke.
Nemci pa bodo šli po poti Američanov in bodo postali narod klošarjev, neintegriranih migrantov in vsesplošnega kriminala.
Slovenci pa bomo kot vedno na nemškem vlaku (smrti).
Radujmo se!
D-:
Ampak se že dogaja…
Del VVja se že predeluje za proizvodnjo orožja.
Bruselj z furerjevimi arhivskimi izračuni, prepričuje prebivalstvo, da bo proizvodnja orožja rešila gospodarstvo…
Z našo levo desno hlapčevsko oblastjo..
Dedolarizaja mednarodne trgovine
Ruski finančni minister Anton Siluanov je objavil, da se trgovanje med Rusijo in Kitajsko zdaj skoraj v celoti odvija brez uporabe zahodnih valut, kot sta dolar in evro.
Ključni statistični podatek
99,1 % vseh plačil med državama se izvaja v ruskih rubljih in kitajskih juanih.
1. Vzrok: Zahodne sankcije
Zahodne države z uporabo gospodarske prisile (sankcij) motivirajo globalno večino, da zaščiti svojo ekonomsko suverenost. Ruska de-dolarizacija se je pospešila po februarju 2022, ko je konflikt v Ukrajini sprožil obsežne sankcije.
2. Sprememba finančne infrastrukture
Še pred nekaj leti so skoraj vsa plačila med Rusijo in Kitajsko potekala prek zahodnih bank v dolarjih in evrih. Danes se sredstva ne prenašajo več prek zahodno nadzorovanih institucij, ki bi lahko transakcije zamrznile ali zadržale. Rubelj in juan predstavljata temelj novega dvostranskega finančnega partnerstva.
3. Posledice za Rusijo in BRICS
Odpornost na sankcije: Ruski izvoz energentov ostaja stabilen (nafta in plin tečeta na vzhod), plačila v juanih in rupijah pa Moskvi omogočajo ohranjanje ključnih prihodkov.
Organska prilagoditev: Po besedah podpredsednika vlade Aleksandra Novaka se je ta preobrazba zgodila samodejno in organsko, saj so sankcije prisilile podjetja k iskanju inovativnih poti za ohranjanje trgovine zunaj zahodnih omrežij.
Širši trend:Trend de-dolarizacije se širi prek zavezništva BRICS (ki gradi vzporedne sisteme, namesto da bi dolar strmoglavil čez noč) in prek organizacij, kot je Šanghajska organizacija za sodelovanje (SEO).
4. Paradigemski premik
De-dolarizacija je “filozofski” oziroma paradigemski premik. Čeprav dolar še vedno predstavlja približno 59 % svetovnih deviznih rezerv, se zaupanje vanj zmanjšuje.
Z nadaljnjo uporabo svoje valute (dolarja) kot orožja ZDA slabijo dolar na dolgi rok.
Zaključek je, da je to simbol novega finančne zavezništva in praktičen temelj za svet, kjer trgovina ne poteka več izključno prek Washingtona, Londona ali Bruslja.
Vir: World Affair in Context, YouTube
Malce za šalo in bolj zares. V politični ideologiji velja podobna zakonitost kot v gospodarski ideologiji v tem smislu, da se ne menja smeri razvoja, izdelkov, menedžerja itn. – če vse deluje tako kot mora.
Posledica pa udari obe ideologiji. Kapitalizem se ne bo spreminjal kar sam od sebe – zato imamo komunizem in socializem, da ga rušita. Ko bo nastopil čas bo kapitalizem sam uvidel, da se s starimi zakonitostmi ne da več vzdrževati in razvijati svoje teorije še naprej.
Tudi v gospodarstvu so le malokatera podjetja začutila, da bodo potonila, če se ne bodo prestrukturirali, morda poiskali novega menedžerja, dali na trg nove izdelke in storitve, nove tehnologije itn.
Nasprotno delujejo diktature. Tukaj se diktature konstantno ojačajo iz leta v leto do nivoja/prelomne točke, ko tudi tukaj udari zakonitost bumeranga. Diktatorji so še manj pripravljeni spreminjati tisto kar deluje – dobro za njih se razume.
Primer iz Afrike pa ima posebno vlogo, mislim na Sudan. Pred kratkim sem slišal, da se tukaj v to vojno vpleta kar 17 držav, vodijo seveda muslimanske države.
V vseh primerih pa kratko potegne ljudstvo, ker ni poklicano za to, da razmišlja. Njihova naloga je pridno odvajanje davkov, biti čim manj na bolniški, če si slučajno preveč bolan, bo zate poskrbela evtanazija itn. Lep dan.
Veleum Janša je v vlogi premiera zbezal Jankoviča iz Mercatorja, ko mu je spodnesel direktorski stolček, da bi Jankovič nato vstopil v politiko z novo stranko Pozitivna Slovenija, ki je zmagala na volitvah. Samo Jankovičevi aroganci gre zasluga, da ni uspel sestaviti vladne koalicije in postati premier. Zato pa je kmalu nato postal večni župan Ljubljane.
Kot da izkušnja z Jankovičem ni bila dovolj, je Janša naredil enako napako z Golobom, ki mu je odvzel direktorski stolček v Gen-I, da bi Golob nato ustanovil novo stranko, Gibanje Svoboda, in zmagal na volitvah ter postal premier.
Bog ve, kakšnega kozla bo v tretje ustrelil Janša, če se zgodi čudež in bo še enkrat premier??
Bravo Steinbuch.
Ljubljano ograditi in pozabiti.