Potem ko je Državni zbor minuli teden sprejel zakon, ki končno ureja področje psihoterapije, je že slišati, da se obeta blokada zakona, katerega formalni predlagatelj je bilo Ministrstvo za zdravje, v Državnem zboru pa ga je podprlo tudi nekaj opozicijskih poslancev. Zdravniški lobi je že neformalno, po svojih kanalih napovedal, da Državni svet na ta zakon izglasoval veto. Zaradi tega so se oglasili tudi predstavniki pacientov, združeni v Zvezi organizacij pacientov Slovenije (ZOPS). Pozivajo državne svetnike k enotni podpori tudi v Državnem svetu in opozarjajo na izjemno problematična stališča Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS). Ta je namreč ZOPS, ki je podpiral sprejem zakona o psihoterapiji , zdaj javno napadla in kritizirala, zaradi česar predstavniki pacientov postavljajo zdravniški zbornici nekaj javnih vprašanj.

Faksimile pisma Zveze organizacij pacientov Slovenije, v katerem so razočarani nad obnašanjem Zdravniške zbornice Slovenije.
Sporočilo ZOPS povzemamo in mu dodajamo krajše komentarje:
- neresnične navedbe: zakaj ZZS javnosti prikriva sodelovanje? Kot najpomembnejši vsebinski razlog proti zakonu navaja ZZS dejstvo, da ga ni pomagala pisati stroka, ob tem pa zamolči sodelovanje svojih strokovnjakov psihiatrije in klinične psihologije, ki so skupaj z delovno skupino na več delovnih sestankih še letos maja dosegli uskladitev večine ključnih stališč o odprtih vprašanjih, a jih je nato zbornica zanikala in odstopila od skupnih predlogov. O tem obstajajo pisni dokumenti.
- neaktivnosti ZZS, ko gre za alarmantna stanja ljudi: kje so zbornična opozorila, ko ljudje čakajo in ko trpijo nasilje zaradi predstavnikov zdravniške stroke? ZZS ne gane dejstvo, da je za psihološko pomoč slovenskim pacientom potrebno čakati tudi do 5 let, celo otroci z napotnico zelo hitro čakajo več kot eno leto. Nove možnosti, ki jih zakon omogoča, po mnenju zbornice škodijo pacientom, pri tem pa sicer ne opozarjajo na alarmantno stanje ne pri čakalnih vrstah, ne pri nasilju nad pacienti v nekaterih psihiatričnih ustanovah, ne nad eno najvišjih stopenj medikamentoznega zdravljenja psihičnih težav v Evropi, ne nad izjemno velikim številom pacientov na zaprtih oddelkih psihiatričnih bolnišnic in socialno varstvenih zavodov (4.000), od katerih so številni pacienti hospitalizirani od 5 do 15 let (in tudi več).
- očitki o neznanstvenosti, medtem ko ZZS povečini sama ne ustreza kriterijem zakona. Zakaj zavaja glede financ in ne zviša kriterijev najprej svojim članom? ZZS psihoterapiji očita neznanstvene temelje, v isti sapi si na osnovi zgolj 160 ur izobraževanj o psihoterapiji v lastnem kurikulumu lasti monopol nad psihoterapijo, ob tem opravi 250.000 psihoterapevtskih storitev na leto v vrednosti skoraj 20 milijonov evrov. V isti sapi zbornica trdi, da sprejeti zakon, ki zahteva 7500 ur izobraževanja ter najmanj 3500 ur iz psihoterapije, v zdravstveni in socialno varstveni sistem spušča nestrokovnjake z opravljenim hitrim tečajem. Obenem ZZS trdi, da naj bi za nove kadre ne bilo denarja. V obrazložitvi zakona je navedeno, da bo v prvem letu vzpostavljenih 20 timov za psihoterapijo, v drugem pa 40 z letnim proračunom 2,7 milijona evrov. Zdi se kot šala, žal na račun pacientov. Da ob tem polovico psihoterapevtskih storitev, ki jih na leto opravijo njihovi strokovnjaki, predstavlja t.i. kratka psihoterapevtska intervencija, je takorekoč groteskno.
- sprejemanje odgovornosti: zdravniki so za ZZS popolni, samo medicinske sestre delajo napake. Zbornica ima figo v žepu tudi pri Zakonu o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, ki ji je odvzel izredne strokovne nadzore, pri katerih zbornica praviloma ugotovi, da zdravniki kljub številnim tragičnim primerom niso naredili niti ene napake, v nekaterih primerih pa celo javno povedo, da dopuščajo možnost, da je napako storila medicinska sestra. Da je medicina interdisciplinarna in zahteva sodelovanje vseh ne glede na status ali vlogo, ZZS ne upošteva. Da je v igri tudi ponovna dodelitev izrednih strokovnih nadzorov zbornici, je voda na njihov mlin. Ob tem spregleda številne primere pacientov, ki psihiatrični pacienti postanejo zato, ker jih zdravniki ne znajo pozdraviti – ali pa še huje, ne priznajo svojih napak, nato jih kot ping-pong žogico napotujejo naprej k drugim izvajalcem, v lastno obrambo pa jih še ožigisajo kot primerne za napotitev na psihiatrijo. Obenem ob prihodu iz psihiatrije ni sistemske oskrbe takšnih pacientov, je pa znano, da jih številni psihiatri na svojo pest napotijo k psihoterapevtom, kar je človeško in prav.
- Zdravniška zbornica Slovenije je ves čas nekorektno lobirala za glas proti psihoterapevtskemu zakonu, torej proti ljudem. Zbornica je letos spomladi nekatera društva pacientov povabila na posvet o novem zakonu, jim predstavila svoj pogled in pomisleke zoper zakon, na kar je na osnovi prisotnosti na posvetu ugotovila, katera društva so proti zakonu. V večini primerov na posvetu niti niso sodelovali pooblaščeni predstavniki društev. O tem načinu pridobivanja “podpore” so ZOPS obvestili taisti člani, ki jih ZZS navaja kot nasprotnike. V ZOPS so za razliko od ZZS o zakonu o psihoterapiji razpravljali pri več delovnih telesih in organih, o poteku priprave zakona in po demokratični in po statutarno določeni poti sprejeli več sklepov in tudi obvestil javnosti, obenem so o svojih stališčih redno obveščali vse deležnike. V teh stališčih so vedno zagovarjali uravnotežen pristop z upoštevanjem argumentov za ali proti. Društva so pri tem samostojna, imajo absolutno pravico imeti drugačno mnenje, tako izmed članov ZOPS dobi pretehtana stališča v korist pacientov, ne pa orodje za napad na kogarkoli.
V Zvezi organizacij pacientov Slovenije so razočarani nad vsebino in tonom reakcije Zdravniške zbornice Slovenije. Posebej jih žalosti dejstvu, da so z ZZS 4. januarja 2023 sklenili Izjavo o sodelovanju v prepričanju, da je za spremembe zdravstvenem sistemu potrebno dogovarjanje, reševanje spornih zadev v dialogu ter medsebojno spoštovanje. Slogan ZOPS je “Enoten glas pacientov” in zato razume javno sporočilo ZZS kot poskus vnašanja razdora v vrste pacientov. Tudi številni zdravniki, ki so člani ZZS, menijo, da sprejem zakona o psihoterapiji nujen, a njihova zbornica doslej tega nikoli ni predstavila javnosti. V javnosti je močno zaznati veliko podporo zakonu o psihoterapiji, gas proti zakonu tako dobesedno postaja glas proti ljudem. Z dvajsetletno obstrukcijo sprejema Zakona o psihoterapiji se zgolj ščiti nedotakljivost ene od strok s področja duševnega zdravja na račun vseh državljanov.
Zunanji opazovalci ob tem menijo, da je poteza Zdravniške zbornice morda tudi izraz političnega protesta proti vladi zaradi zdravniške stavke, ki traja že skoraj dve leti. Resda za njo formalno stoji zdravniški sindikat Fides, ki je v vojni z vlado, toda obnašanje ZZS v tem času vseeno daje občutek, da se je tudi Zdravniška zbornica, ki naj bi bila nepolitična organizacija, potihoma vključila v kampanjo proti vsemu, kar vlada počne na področju zdravstva. Zaradi tega tudi njeno nasprotovanje psihoterapevtskemu zakonu.










Jutri imajo Nizozemci psihoterapijo.
Volijo.
Izbirajo med desničarjem Wildersom in Nato buzerantom Ruttejem.
Slovenci navadno nimajo prav srečne roke, kadar kaj organizirajo. Bolje je prepisat nek delujoc red, kot izmisliti si ga po svoje.
Moj svak, gradbenik, je pogosto menil: “ne vem zakaj je tak predpis, ampak, ce so si ga Nemci izmislili, bo ze v redu.”
Mnogi ljudje potrebujejo psihoterapijo, pa do nje ne morejo priti. Mnogim smo zaradi polpretekle zgodovine odvzeli duhovnike, ki so mnogokrat bili dobri psihoterapevti. Ljudje so ostali sami, prepuščeni sebi in prav je da družba uredi področje psihoterapije, tako, da bo dostopna vsakemu ki jo potrebuje.
Fake Milan Krek.
Eksorcista-izganjalca hudiča nucate.👍
Še enkrat bom puvedu. V tej razprtiji gre za denar in za nič drugega. Za denar, ki priteka iz prispevkov in davkov državljanov, torej davkoplačevalski denar, ki že dolgo časa diši vsem mogočim “psihoterapevtom”. Psihoterapija ni nobena samostojna znanost. Če pa je samostojna znanost, kot trdijo “psihoterapevti”, zakaj potem rinejo v zdravstvo?
Za bolne je psihiatrija, psihoterapija pa za zdrave.
@tohuvabohu – prvo te bom citiral, ker tudi sam mislim tako, potem pa te bom malce dopolnil. Te citiram…
“(Za bolne je psihiatrija, psihoterapija pa za zdrave.)”
P. S. Ja, tudi za denar gre, a gre še za nekaj veliko več. Tudi sam razumem tako, da se psihoterapija ukvarja predvsem z lažjimi problemi. Ne pozabimo koliko negativnih čustev imamo in kako hitro postanejo ti nenadzorovani.
To je podobno kot pri sodnikih, ki dajejo v nič sodnike porotnike. Katerekoli elite na vrhu so postale samozadostne – v tem primeru Zdravniška zbornica. To je še večji odklon od ljudstva. Povod pa so prav avtokratske/diktatorske vlade povsod po svetu – pri nas pa še posebej. Prave desne vlade nismo imeli še niti ene!
Meni je všeč ameriška delitev oblasti na demokrate in republikancev tem smislu, da ne smejo iti v ekstreme, ker potem pride do državljanske vojne. Tako pa se demokrati in republikanci razlikujejo zgolj v odtenkih, a imajo to svobodo, da sami sestavijo vlado.
Pri nas pa so si salonski levičarji izmislili že toliko prevar, da je ljudstvo povsem zavedeno in otopelo. Prav to pa jim ustreza, da lahko kontinuirano uničujejo lastno državo in lastno ljudstvo še naprej – dokler lepega dneva gospodarstvu tega ne bo dovolj. Lep dan.
Beri, pazi. Terapija je po slovensko ZDRAVLJENJE. S tem se ni “za hecat”. Za tolaženje ljudi, trening, podporo, kavčanje in podobno ni formalnih ovir, ampak to ni medicina. V tem je nesporazum, da ne rečem nateg (ki bo preusmeril tok našega denarja!).
@tohuvabohu – za izhodišče svojega razmišljanja sem vzel razliko med doktorji-specialisti in domačimi zdravniki na drugi strani. Domači zdravniki so prav tako izobraženi vendar ne gredo v podrobnosti v svojih znanjih.
Predvideval sem, da so tudi terapevti koristni na svojem področju. Dal ti bom primer ko sem bil pred kratkim v bolnici. Ob meni je ležal revež, ki je s pomočjo bergel prišel z muko do stranišča. Hrbtenica ga je obupno bolela. doktorica ga je poslala na vse možne preslikave in preglede, jemali so mu kri in je ugotovila, da mu ne morejo pomagati, ker ima trajno poškodovano hrbtenico. Jemal je še neka zdravila zaradi katerih ga ni bilo možno operirati. Pozabil sem kako se ta zdravila imenujejo, delujejo pa na 6 mesecev.
Edina možna varianta je bila terapija, ki so jo mu v bolnici ponudili, a zaradi teh terapij ni upravičen, da leži v bolnici. Moral bi se z avtom voziti vsaki dan, da pride do terapevtke – temu pa se je upiral?
Torej ti tudi medicina v določenih primerih ne more pomagati več. Predvidevam, da je imela ta terapevtka ustrezno izobrazbo – enako predvidevam za ostale terapevte – sicer so potem to navadni šarlatani. Zagotovo pa ne rabijo študirati 6 let kot zdravniki, mar ne? Lep dan.
Beri, fizioterapevti res ne rabijo 6 let študija, vendar so del medicinske obravnave pacientov, njihovo delo temelji na medicinskih vedah in imajo bolj ali manj merljive rezultate pod nadzorom zdravnikov. Samozvani psihoterapevti pa trdijo, da je to, kar počnejo, znanstveno podprto, a je to težko preveriti, rezultatov njihovega dela pa ne preverja nihče (še bolnik težko). Paradoks je tudi v tem, da psihoterapevtov v glavnem ne obiskujejo tisti, ki imajo psihične simptome, ampak tisti, ki imajo kake socialne ali ekonomske težave. Skratka, psihoterapija je larifari.
Citiram naslov: Naslov: Zveza pacientov proti lažem Zdravniške zbornice, obeta se veto Državnega sveta na zakon o psihoterapiji. – Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta
***
Bom zelo kratek. Prav vse veje: psihologija, psihiatrija, nevrologija in če hočete tudi psihoterapija so napredovali v svojem raziskovalnem delu. Ja, to ni matematična znanost, a kljub temu napreduje znanost tudi tukaj. Dokaz.
Nekoč so vse zdravili z elektro šoki/elektro konverzijo – zdravniki pa so nekoč za vsako bolezen puščali kri pacientom itn. Znanstvena vedenja so napredovala tudi pri psihoterapevtih – in doktorji raznih ved se naj nehajo sprenevedati da so zgolj oni tisti, ki lahko delajo na posameznih področjih. Dokaz.
Zdravnik/doktor že danes pričakuje od pacienta, da je čim bolj razgledan in ozaveščen o konkretnih boleznih zaradi katerih je prišel pacient do zdravnika. Zagotovo so v svojih znanjih napredovali tudi psihoterapevti. V nečem pa si bomo na jasnem. V prav vsakem poklicu se najdejo šarlatani, ki o svojem delu vedo veliko premalo – in tudi tukaj se bodo našli takšni.
Srečni so/smo lahko vsi tisti, ki ne potrebujemo teh posvetovanj in nasvetov. Bi mi pa prilegalo ležanje na kavču kot vidim v nekaterih ameriških filmih? Lep dan.
Zakon odpravlja sedanjo skoraj izključno samoplačniško prakso psihoterapije. Plačevanje psihoterapevtskih storitev zasebnikom iz zdravstvene blagajne bo omogočilo dostop do psihoterapije tudi uporabnikom, ki so doslej lahko samo sanjali o tovrstni zdravstveni oskrbi, ker je bila zanje predraga, toda zdravniškega lobija to ne briga oziroma jih moti natančno to. Zdravniški lobi je ravno tako del mafijske hobotnice, ki parazitira na javnih sredstvih. Zasebno konkurenca je seveda nezaželjena, ker bo to pomenilo “nepotreben2 odliv denarja iz zdravstvene blagajne. Zakaj smo se pa šolali 20 in več let, če nam bodo zdaj kar pred nosom kradli naš denar!
“Zdravniški lobi” je levičarska izmišljotina. Psihoterapevtski “lobi” je tisti, ki je sforsiral zakon o psihoterapiji. Gre za naš denar, ki ga hočejo lažni zdravniki kanalizirati iz javne blagajne.
Saj ne rabimo psihoterapije. Norcev je veliko več kot normalnih in nobenim se ne da pomagati. Norec je bil, je in bo norec, normalen pa tudi.
Rešitev je v gulagih za normalne, kjer jih bodo prevzgajali norci.
Saj smo že imeli tak sisrtem in zgodovina se rada ponavlja.
Normalni lahko vladajo samo v redkih zgodovinskih trenutkih, ko norci vse zavozijo. Zdaj smo v trenutku pred katastrofo, v katero na spravljajo norci na oblasti, od Ljubljene do Bruslja in Washingtona. Če slučajno preživimo kulminacijo norosti, ki je na vidiku, bodo normalni morda spet prišli do svojih 5 minut in bodo sanirali posledice apokaliptičnega plesa norcev, dokler jih slednji spet ne bodo brcnili v ta zadnjo.
Če me spomin ne vara, si za 3.11. napovedal konec sveta.
Predlagam,da ne jemlješ tistega kar jemlješ oziroma jemlji, kar so ti predpisali.
Spomin te vara in sploh te toksične psiha sili v nesmiselne provokacije in prepire z vsemi.