Mandarićevo dvigalo kot “predvolilno darilo” koprskemu županu Bržanu?

Avtor: | 21. maja, 2025

Tik pred odločanjem koprskega občinskega sveta o usodi dvigala na Markovec se odpira novo ključno vprašanje: zakaj se je projekt prestavil s prvotno predvidene lokacije na zemljišču v državni lasti na zasebno parcelo? Po zadnjem predlogu župana Aleša Bržana se namreč znamenito dvigalo ne bi več gradilo ob obali, temveč na zemljišču, ki ga ima v lasti srbsko-ameriški poslovnež Milan Mandarić. Njegovo ime se ob projektu ponovno pojavlja – tako kot v nedavni anonimki, ki koprskemu županu Bržanu očita sum netransparentnega financiranja predvolilne kampanje ter domnevno izpolnjevanje dogovorov z zasebnimi investitorju po morebitni ponovni izvolitvi. Pred dnevi so mediji (vir) namreč poročali, da naj bi Mandarić s 30.000 evri financiral Bržanovo predvolilno kamopanjo pred tremi leti.

+++

Prvotna lokacija futurističnega dvigala na Markovcu je bila načrtovana na državni parceli tik ob morju. A projekt je bil nato tiho preusmerjen na območje ob klifu, na zemljišče, ki ga je poslovnež Mandarić pred leti kupil za 280.000 evrov od znanega odvetnika Francija Matoza. Po informacijah iz občinskih krogov naj bi bila prodaja izvedena tako, da je občina izgubila možnost uveljavitve predkupne pravice, in to mimo volje tedanjega župana Borisa Popoviča.

Futuristično zasnovano dvigalo na Markovec se lahko sprevrže v še en dokaz nerazumne megalomanije, za katero pa se morda skriva še kaj nezakonitega.

Zdaj pa ključno vprašanje: Kaj se skriva za spremembo lokacije? In kakšen dogovor imata občina oziroma župan Bržan z lastnikom zemljišča? Zakaj ga ne obelodanijo?

Koprski občinski svetniki do danes niso prejeli nobenega pojasnila, kako naj bi občina pridobila to parcelo ali pod kakšnimi pogoji bi ta postala del javnega projekta. Po neuradnih informacijah naj bi bil Mandarić že v pogovorih za prodajo preostanka zemljišča ukrajinskim investitorjem, ponudba naj bi bila okoli tri milijone evrov. Na tem območju naj bi Ukrajinci postavili luksuzni hotel s petimi zvezdicami, vreden okoli 150 milijonov evrov.
Če se bo projekt uresničil, bi del občinske plaže v Žusterni verjetno postal zasebna hotelska plaža, pridobljena prek koncesije. Plaža, ki je bila urejena z javnim denarjem, bi torej (lahko) služila elitnemu turizmu. Če ne kdo drug, bi se morala takšnim idejam upreti vsaj stranka Levica oziroma njen poslanec iz Obale Matej Tašner Vatovec.

+++

Medtem pa v Kopru postajajo vse glasnejše tudi govorice o pritiskih na občinske svetnike. Kot je znano, “Bržanovo dvigalo” na aprilski seji ni dobilo zadostne podpore. Po nekaterih virih naj bi se zdaj glasovanje pogojevalo z usodo določenih občinskih investicij, pomembnih za posamezne svetnike.
Konkretno se omenja pritisk na svetnico italijanske narodne skupnosti, ki naj bi ji župan osebno pogojeval in grozil, da če ne bo glasovala za ta projekt, obnove italijanskega vrtca v Hrvatinih v tem mandatu pač ne bo. S tem pogojevanjem naj bi se tudi sam Bržan najbolj hvalil in na ta izsiljen glas tudi najbolj računal, namigujejo v koprskih občinskih kuluarjih.

Parcelo, kjer bi zdaj koprski župan gradil dvigalo na Markoevc, je Milanu Mandariću prodal kdo drug kot Franci Matoz, za nekatere tudi “hudičev odvetnik”.

Zgodba dvigala na Markovec že zdaj presega okvir lokalnega infrastrukturnega projekta. Nenazadnje je Koper z več kot 50.000 prebivalci šesto največje slovensko mesto in že zaradi pristanišča tudi strateško ter infrastrukturno izjemno pomembno za vso državo. “Bržanovo dvigalo” tako postaja zgodba o politično-poslovnih povezavah, ki vodijo do istih imen in istih vprašanj. Mandarić je bil z Bržanom namreč že povezan v preteklosti, danes pa se ponovno pojavlja v zvezi z županovimi gradbenimi projekti. Anonimko, ki opozarja na sum koruptivnih poslov iz časa Bržanove kampanje, je župan sicer kategorično zavrnil, a ni je pojasnil. Se ponavlja stari vzorec: volitve, zemljišča, gradbeni projekti in izbrani “sponzorji”?

2 komentarja

  1. beri

    Živimo v svetu, ki ni več normalen za normalne ljudi po svetu.

    Citiram ta del…
    (Anonimko, ki opozarja na sum koruptivnih poslov iz časa Bržanove kampanje, je župan sicer kategorično zavrnil, a ni je pojasnil. Se ponavlja stari vzorec: volitve, zemljišča, gradbeni projekti in izbrani “sponzorji”?)

    In še dokaz norosti tega destletja. Tole branje me je danes nasmejalo. Citiram…
    (Nizozemska banka svari: Imejte pri sebi gotovino za nujne primere – 24ur
    Nizozemska centralna banka (DNB) je državljanom svetovala, naj imajo v primeru katastrofe ali izrednih razmer, kot so naraščajoče geopolitične napetosti in kibernetske grožnje, ki bi lahko ogrozile plačilni sistem države, pri roki dovolj gotovine za obdobje treh dni.
    Evropska komisija je že marca objavila načrt pripravljenosti, s katerim je javnost spodbudila, naj si naredi zaloge za vsaj 72 ur v primeru izrednih razmer, kot so naravne nesreče ali konflikti. V načrtu so bili priporočeni predmeti, kot so gotovina, zdravila, prenosne baterije in radio.)

    ***
    Nekoč sem se smejal ekscentrikom, ki so si kopali zaklonišča in vanj znosili hrane za naslednjih 10 let. Danes je to postalo normalnost. Kriminalci vseh možnih nivojev in poklicev so spremenili ta planet v svoje zabavišče. Futuristično dvigalo je še najmanjši problem, ni pa problem kako nastajajo takšni preojekti in pod kom.

    Preživeli bodo torej tisti, ki se bodo obdali z visokimi zidovi, ki bodo imeli privatno vojsko in tisti, ki si bodo uredili privatno plažo, ker si jo lahko saj vedo komu morajo zagroziti, če ne dobijo takšnega dovoljenja. Pa seveda tudi tisti, ki si bodo nekaj deset metrov pod zemljo zgradili preživetvene luknje v čakanju na boljšo prihodnost. V vsej tej norosti se mi vojne po svetu zdijo vse bolj igra za egomane oziroma ekscentrične voditelje po svetu, ki se zabavajo ob svojih norih idejah.

    Ideje – namreč poganjajo svet, tako pozitivne kot negativne. Lep dan.

  2. borovnica

    Jah, nič dragi slovenčki, pejte spat, jutri je šiht. 13000€ / leto + regres če bo boh dal.
    V petek eurospin per pa spar budget čevapi.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo
Misterij neznanih letečih predmetov nad Evropo

Misterij neznanih letečih predmetov nad Evropo

Ker že več dni nismo slišali o novih opažanjih domnevno ruskih dronov nad Evropo, je čas za razmislek. Kajti to, da naj bi bili droni, ki so doslej preletavali letališča in kritično infrastrukturo na Danskem, Norveškem in v Nemčiji, ruski, so trditve, za katere še nihče ni ponudil dokaza. Morda so res ruski, ampak dokler o tem ne bo nobenega oprijemljivega podatka, bo vse skupaj neke vrste psihološka vojna.

Lokalne volitve v kosovskem “loncu”

Lokalne volitve v kosovskem “loncu”

V nedeljo so potekale pete lokalne volitve na Kosovu od razglasitve neodvisnosti leta 2008, drugi krog je predviden za 2. november. Zaradi napetosti je v nekaterih regijah KFOR okrepil svojo navzočnost, saj si mednarodna skupnost nikakor ne želi novih zaostrovanj, pri katerih bi lahko imela v ozadju prste tudi Rusija. Župane in predstavnike občinskih skupščin državljani Kosova volijo v 38 občinah. Rezultati teh volitev imajo ključen vpliv na politično stabilnost, integracijo manjšin in mednarodni ugled države. Če bo Gibanje za samoodločbo (LVV) ohranilo ali razširilo nadzor nad večino občin, bi to okrepilo položaj premierja Albina Kurtija v pogajanjih z mednarodnimi akterji, vendar bi lahko hkrati poglobilo notranjo polarizacijo, zlasti če bosta opozicija in srbska skupnost volitve ocenili kot nepoštene in nepregledne.

Zakaj so slovenske sankcije proti Dodiku votle

Zakaj so slovenske sankcije proti Dodiku votle

Sklep vlade, da razrešenega voditelja bosanskih Srbov razglasi za nezaželeno osebo v Sloveniji, ima dve plati. Prva je svetla in kaže na pripravljenost slovenske oblasti, da tudi z dejanji pokaže načelnost, ko gre za sankcije zoper kompromitiranega in v primeru Milorada Dodika celo pravnomočno obsojenega tujega političnega voditelja. Druga stran je bolj problematična: Slovenija je sanklcionirala zgolj Milorada Dodika, ne pa tudi njegovih širših družinskih članov, ki so v naši državi dejansko poslovno in tudi siver aktivni. Zlasti sin Igor Dodik, ki je v Sloveniji praktično vsak mesec.

Napad na Moskvo kot epilog v rusko-ukrajinski vojni

Napad na Moskvo kot epilog v rusko-ukrajinski vojni

Ukrajinska vojna ni spopad dveh držav, ampak konflikt med Evropo in Rusijo, iz katerega se Združene države Amerike počasi in vsaj začasno umikajo. Evropejci razumemo, da s prehudim porazom Ukrajine pade projekt Evropske unije, vprašljiva bi bila tudi usoda Nata. Toda po drugi strani je iluzorno pričakovati zmago Ukrajine. V pat položaju, v katerem smo se znašli, je ključno poiskati pot iz vojne. Preden bo ena ali druga stran nakazala, da pristaja na pogajanja, bomo videli – in pravzaprav že gledamo – eskalacijo, zaostritev spopadov; ne le ruskih, pač pa tudi ukrajinskih. Zato bombardiranje Moskve ne sme biti več tabu.

Holivudska taktika za drugi mandat

Holivudska taktika za drugi mandat

V šolske klopi se po sproščenem poletju vračajo šolarji, v državnozborske izbranci ljudstva, vlada pa je, z izjemo njenega predsednika, svoje dopustovanje končala s prvo popočitniško sejo že v četrtek. Na tej je sprejela najbolj nujen ukrep – nakazilo dodatnih 10 milijonov evrov za RTV Slovenija, menda za programe manjšin. Veliko dopusta pa gotovo niso imeli pripravljalci predvolilne strategije največje vladne stranke, obrisi te se že kažejo v zadnjih poletnh dneh. V njenem jedru bo odvračanje pozornosti javnosti od neizpolnjenih obljub, problemov, ki jih je ustvarila, ali ni rešila vlada, ter minimiziranje številnih spornih ravnanj predsednika vlade. Za ustrezno “prepariranje” volivcev bodo verjetno uporabljena praktično vsa sredstva in prijemi. Naloga je glede na realno stanje v državi gromozanska, ampak glede na izkušnje nekaj prejšnjih volitev ne nemogoča. Sploh ob ustreznem “angažiranju” ključnih medijev, ki bodo imeli nalogo ustvariti nekakšen vzporedni svet, ki bo pokazal na zgodovinsko uspešnost te vlade, genialnost njenega predsednika ter nepredstavljive nevarnosti ob morebitni zamenjavi oblasti.

Bitka za Arktiko

Bitka za Arktiko

Arktika postaja vse pomembnejši dejavnik v svetovni geopolitiki in gospodarstvu zaradi svoje edinstvene kombinacije naravnih virov in strateške lege, ugotavlja analiza ljubljanskega Inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije (IFIMES). Arktika je najsevernejša regija planeta in pokriva površino približno 14,5 milijona kvadratnih kilometrov, razdeljena pa je na pet držav – Rusijo, Kanado, Združene države Amerike (zvezna država Aljaska), Norveško in Dansko (Grenlandija). Zaradi tega je Arktika izjemno kompleksen geopolitični prostor, kjer se prepletajo interesi velikih držav in novih globalnih akterjev. Glede na obilje naravnih virov in strateški pomen pomorskih poti je ta del sveta postal igrišče za tekmovanje za moč ter razvoj diplomatskih in vojaških zmogljivosti. Vprašanje suverenosti in teritorialnih pravic v tej regiji bo še posebej pomembno v bližnji prihodnosti.

Da za univerzalni otroški dodatek, ne za 10 milijonov evrov nepotrebnih stroškov

Da za univerzalni otroški dodatek, ne za 10 milijonov evrov nepotrebnih stroškov

Ob idejah o uvedbi univerzalnega otroškega dodatka se velja spomniti, da slovenska zakonodaja že zdaj pozna otroški dodatek in olajšavo za otroka (otroke). Državni proračun oboje skupaj letno stane okoli 600 milijonov evrov. Pri otroškem dodatku gre za socialni instrument, ki je povezan z višino osebnega dohodka, olajšava za otroka pa pomeni, da država vsem staršem za vsakega otroka mesečno izplačuje okoli 110 evrov podpore ne glede na njihov socialni status. Smiselno bi bili torej odpraviti tako otroški dodatek po dohodkovnih cenzusih kot tudi olajšave za otroke pri izračunu dohodnine ter enostavno vsakemu otroku izplačali 110 evrov mesečno, kar bi bil neke vrste univerzalni otroški dodatek. Učinek bi bil enak tako za starše kot tudi za proračun, bi pa bistveno poenostavili birokratske postopke, ki nas na letni ravni stanejo 10 milijonov evrov.

Priznanje Palestine: Zgolj politični marketing Zahoda ali vseeno kaj več?

Priznanje Palestine: Zgolj politični marketing Zahoda ali vseeno kaj več?

Palestinsko vprašanje ostaja odprta rana na Bližnjem vzhodu, ki zahteva iskren in odgovoren pristop vseh vpletenih. Priznanje Palestine brez prave državnosti ostaja predvsem simbolična in marketinška poteza brez dejanske teže in učinka. Palestici si zaslužijo pravico do življenja v lastni državi, v miru in dostojanstvu, skupaj z Izraelom. Le medsebojno priznavanje in dialog prinašata trajen mir, ugotavlja analiza ljubljanskega inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije. Mir med Palestinci in Izraelci bo zahteval velik pogum, saj bo nujen kompromis za sobivanje, tako kot med Nemci in Franczi, ki so se borili več vojnah (1870-1945), danes pa so ključni partnerji v Evropski uniji. Samo sprava bi prinesla trajno stabilnost ne le na Bližnjem vzhodu, ampak tudi v mednarodnih odnosih nasploh.