Ključnik: predvolilna kampanja
Osmomarčevski milijonski boj za interpretacijo oslovske sence

Osmomarčevski milijonski boj za interpretacijo oslovske sence

Medtem, ko v domačih medijih poslušamo evforične informacije o nekakšni zgodovinski evropski zmagi Inštituta 8. marec je Evropska komisija jasno sporočila, da ne bo vzpostavila nove sheme financiranja za razširitev dostopa do splava v Evropi, saj je zavrnila predlog pobude My Voice, My Choice. Komisija pa je jasno izpostavila, da bi države že lahko uporabile obstoječi sklad za pomoč ženskam pri plačilu storitev splava – kar so aktivisti, ki stojijo za kampanjo, opisali kot »zmago«. Najprej pa bodo nekatere države morda morale spremeniti programe, ki jih krije ta sklad, da bo vse skupaj postalo operativno. Če povzamemo na kratko: za vse kar se je menda zgodovinsko “boril” t. i. Inštitut 8. marec, v praksi že obstaja, vse ostalo, razglašanje t. i. zgodovinske zmage, je nekakšno panično opravičevanje svojega obstoja, porabe ogromnih sredstev za reševanje že rešenega.

Volitve pred volitvami oziroma hibridna državljanska vojna po slovensko

Volitve pred volitvami oziroma hibridna državljanska vojna po slovensko

Ne glede na to, da bodo volitve šele 22. marca, je v Sloveniji volilna kampanja v polnem teku, tudi zato, da se stroški strank in njihovih podpornikov lahko skrijejo izven obveznih predvolilnih računov. To delajo vsi, ne glede na barvo, razlika je samo v brutalnosti in brezsramnosti. Je pa ob vseh komunikacijskih domislicah potrebno izpostaviti precej patetični ponovni poskus levega pola na temo “samo, da ni Janša”, temu so prek “neodvisnega” Ustavnega sodišča spet dodali še partizane in domobrance (primer Rupnik iz zgodovinskega predala), saj je nesposobnost in koruptivnost te vlade težko skriti samo za smešnim kričanjem o domnevno prihajajoči desni diktaturi in zaplinjanju ljudi.

Ko 50 vladnih “PR strokovnjakov” ne zna sestaviti predstavitve dosežkov vlade

Ko 50 vladnih “PR strokovnjakov” ne zna sestaviti predstavitve dosežkov vlade

V sredo se bo iztekel ad hoc razpis vlade (nosilec je Urad za komuniciranje – UKOM) za izdelavo “komunikacijskega načrta za potrebe izvedbe informativne kampanje o dosežkih vlade v mandatu od 2022 do 2026”. Kampanja na spletu in radijskih postajah naj bi potekala od 9. do. 18. februarja, čisto slučajno se bo zaključila točno sekundo pred uradnim začetkom volilne kampanje, ki se začne 19. februarja. Vlada bo poleg zaenkrat neznanega zneska plačila za izbranega izvajalca (ta mora ponudbo z vsemi elementi, ocenami dosežkov…. pripraviti v šestih dneh!) za zakup spletnega in radijskega oglaševanja namenila 40.000 EUR proračunskega denarja. Poleg brezsramne, verjetno tudi nezakonite predvolilne samopromocije koalicije na račun davkoplačevalcev v času volilnih opravil, se lahko vprašamo, zakaj vlada ob več kot 50-ih zaposlenih “strokovnjakih” za komuniciranje, promocijo… ne zna sestaviti osnovne strategije predstavitve svojih dosežkov?

Se desna Katedrala Svobode vključuje v predvolilno kampanjo?

Se desna Katedrala Svobode vključuje v predvolilno kampanjo?

Katedrala svobode, občasno delujoči desni think-tank, je v zvezi z “nedavnimi varnostnimi in zunanjepolitičnimi nerodnostmi slovenske vlade”, kot so zapisali, že julija objavil Izjavo o strateški in civilizacijski uvrščenosti Slovenije. Zanimivo, dokument, ki v Sloveniji ni dobil posebne pozornosti, se je najprej pojavil v angleškem jeziku. Besedilo so kot prvi podpisali Žiga Turk, Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Alenka Puhar, Ivan Štuhec in Tomaž Zalaznik, torej standardni nabor imen desnega (intelektualnega) pola. Izjavo so takoj podprli tudi vsi desni politiki in njihovi medijski ali intelektualni podporniki, kar jo umešča v predvolilni kontekst. Presenetljivo je izjavo podpisal Gregor Virant, ne pa tudi Anže Logar.

Mandarićevo dvigalo kot “predvolilno darilo” koprskemu županu Bržanu?

Mandarićevo dvigalo kot “predvolilno darilo” koprskemu županu Bržanu?

Največje mesto na slovenski Obali se ukvarja z zgodbo o dvigalu na Markovec, ki že zdaj presega okvir lokalnega infrastrukturnega projekta. “Bržanovo dvigalo” postaja zgodba o politično-poslovnih povezavah, ki vodijo do istih imen in istih vprašanj. Srbski poslovnež Milan Mandarić je bil s koprskim županom Bržanom namreč že povezan v preteklosti – in danes se ponovno pojavlja v zvezi z županovimi gradbenimi projekti. Anonimko, ki opozarja na sum koruptivnih poslov iz časa Bržanove kampanje, je župan sicer kategorično zavrnil, a ni je pojasnil. Se ponavlja stari vzorec: volitve, zemljišča, gradbeni projekti in izbrani “sponzorji”?