Papež Frančišek (1936-2025)

Avtor: | 22. aprila, 2025

Po zvezdniškem Janezu Pavlu II, ki je pomagal zrušiti komunizem, in bolj zadržanemu, a intelektualno zelo močnemu Benediktu XVI. je bil Frančišek poosebljeno sočutje in preprostost. Po dvanajstih letih potifikata je pustil vesoljno katoliško cerkev v nekoliko boljšem stanju, kot jo je leta 2013 prevzel od predhodnika. Vatikan bo po Frančišku potreboval čudež, če bo želel zadržati zaupanje v sicer moralno zelo načeto cerkev. Zato je veliko ugibanj, kdo bi lahko postal 266. papež. Je zdaj čas za Afriko in prvega temnopoltega papeža?

Če kdaj, potem se je po Frančišku, ki je bil “pravi” papež – blag, človeški in predvsem sočuten, nikakor pa ne politik kot marsikateri njegov predhodnik -, odprla priložnost, da 135 kardinalov, zbranih na konkavah, pod vodstvom Sv. Duha izbere takšnega Svetega očeta, ki bo rimskokatoliški cerkvi pomagal obdržati pozitivne trende, za katere je bil zadnjih 12 let zaslužen prvi Latinoameričan in jezuit v vlogi papeža. Jorge Mario Bergoglio je sprva deloval nekoliko izgubljeno, vendar sta ljudi prepričala njegova iskrenost in neposrednost. Kritik seveda ni manjkalo, za določen del konservativcev je bil to “rdeči papež” (takšnih radikalcev je tudi v Sloveniji kar nekaj).

Frančišek je bil bližje Jezusu in njegovim naukom od večine njegovih predhodnikov.

Skromnost je izhajala že iz prvih besed, ki jih je namenil mestu in svetu ob izvolitvi. Z balkona papeške palače je pozdravil množico na Trgu Sv. Petra s preprostim “Buona Sera”, dober večer. Nobenih odvečnih besed, leporečenja in svetopisemskih prispodob. Frančišek je tako deloval tudi v naslednjih dvanajstih letih, kolikor jih je preživel kot Pontifex Maximus.

V teh dnevih bodo žalovali za Frančiškom različni ljudje: katoliki, kristjani, pa tudi nekateri verniki drugih religij ali celo agnostiki in ateisti. Četudi so različnih prepričanj in pogledov, jih je kategorični imperativ pokojnega papeža prepričal. Frančišek namreč ni bil ortodoksnež, še manj moralni relativist, ampak zelo načelen v svojih stališčih in naukih. Za Evropejce včasih preveč “južnoameriški”, toda obenem prav zato toliko bolj pristen, čustven in topel. Včasih smo mu očitali, da se bolj kot na mednarodno politiko spozna na nogomet. Če bi to rekli kateremu koli Argentincu, bi bil to kompliment. Pri papežu je nekoliko bolj zapleteno, toda na koncu še vedno drži stara ugotovitev, da se papežu ni treba posebej spoznati na mednarodno politiko, saj ni politik, ampak vrhovni verski poglavar ene najbolj razširjenih religij na planetu.

A tudi ta privilegij je Frančišek snel z glave kot odvečno navlako in se pogosto opravičeval drugim, neevropskim ljudstvom, ki so v preteklosti trpela zaradi osvajalnih in kolonialnih kompleksov Evropejcev v prejšnjih stoletjih. Da mu je žal in se sramuje tega, je govoril. Prav nič manj ponižen ni bil do novodobnih zablod, napak in smrtnih grehov lastne cerkve in njenih pastirjev. Spolne zlorabe, pedofilija, materializem, dvojna življenja in vse ostalo, kar je mati cerkev desetletja in stoletja pometala pod preprogo, zakopavala v kripte in skrivala kot največje misterije, je pokojni Frančišek brez oklevanja obsodil. Za razliko od marsikatere lokalne cerkve je vatikanski poglavar našel čas, sočutje in obžalovanje za stranpoti svoje cerkve.

Prav ta sposobnost uvida v lastne napake mu je dajala moralno avtoriteto po vsem svetu. Če bodo kardinali, ki jih čakajo papeške konklave, sposobni priti do uvida, kakšen poglavar vesoljne cerkve je najboljša izbira za prihodnje desetletje ali več, potem se lahko zgodi še en čudež. Morda dobimo prvega temnopoltega papeža (omenja se gvinejski kardinal Robert Sarah), s čemer bi se cerkev dokončno otresla vseh predsodkov in travm. Čudež pravim zato, ker je enega na nek način naredil že Frančišek v svojem mandatu, saj je ovrgel “prerokbe”, da čakajo rimskokatoliško cerkev težki časi, celo propad – in sicer kot neke vrste kazen za pretekle grehe.

Frančiškova zapuščina je glede tega silno pomembna in koristna tudi za narode, ki so podobno travmirani kot slovenski: s preteklimi grehi se kaže soočiti, spopasti in jih že s tem narediti manj škodljive za prihodnost in medčloveške odnose. Obžalovanje, kesanje in seveda opravičilo za vse, kar je bilo narobe, ne bi smelo biti pretežko breme za voditelje in politike v posvetnem življenju.

V Sloveniji, kjer ne država ne cerkev nista na najboljšem glasu, ko gre za soočenje s preteklimi grehi in zablodami, bi bila Frančiškova zapuščina lahko navdih za vse tiste, ki so siti enega in istega sprenevedanja, agresivnega in sovražnega nastopanja ter celo norčevanje iz dostojanstva ljudi.

27 komentarjev

  1. Rokovnjač2

    V veliki meri se strinjam z G. PŽ
    Vladajoči z G Robertom Golobom
    in Precednico G .Natašo Pirc Muser na čelu in njihovo norčevanje iz dostojanstva MRTVIH in.ŽIvih ljudi,
    Hinavščina na kvadrat.
    O PAPEŽU FRANČIŠKU pa vse najbolje.Naj Počiva v Miru in
    Večna Luč naj mu Sveti.

    • Miran

      A ni bilo pokristjanjevanje Slovencev z ognjem in mečem ?
      Tako viri govorijo.
      🥴

  2. IVA PŽ

    O papežu Frančišku (kot človeku) si lahko vsakdo ustvari svoje mnenje, o njegovih vrednotah veliko pove ime, ki si ga je izbral (skromnost, sočutje).
    Toda papež ni navaden predstavnik množice, je vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva) in vladar države Vatikan. Vsekakor je marsikatero njegovo dejanje degradiralo to njegovo funkcijo (tudi poljubljanje nog ilegalnim migrantom, ki je politično »sporočilo«).

    Me zanima kakšna bi bila reakcija vladajočih v dolini Šentflorjanski (Golob bo po dolgem času zopet »užival« v družbi državnikov, ne le jedrne EU), če bi se Frančišek javno zavzel za pravico do dostojnega pokopa žrtev komunističnih zločinov (kosti še dandanes “počivajo” v plastičnih vrečah),
    pa tudi glede ukinitve dneva spomina na žrtve komunizma (barbarsko dejanje vladajoče koalicije v DZ). Ga ni nihče seznanil z krutimi dejstvi? Menda je dobro poznal ne le kardinala Rodeta, veleposlanik v Vatikanu pa je Franci But !

    Janez Pavel II. je potoval v več kot 100 dežel, kjer je pritegnil velike množice vernikov. Ko je med 17. in 19. majem 1996 obiskal Slovenijo in obeležil 1250 obletnico krščanstva na Slovenskem, je ob srečanju z mladimi izrekel znamenit stavek: Papež ‘ma vas rad. Takrat so se mu nekateri pravoverni – ateisti posmehovali (sem doživela).
    Potoval je tudi v Izrael, kjer se je simbolično dotaknil Zidu objokovanja z namenom prispevati k spravi med Judi in kristjani.
    Bil je tudi prvi papež, ki je kdaj stopil v mošejo (Mošeja Omajadov, Damask, 6. maj 2001).
    P.S. Kljub razlikam v pogledih, zlasti glede migracij, se bo Trump poklonil Frančišku, ki je letos ostro kritiziral njegove načrte za deportacije priseljencev.

    • Peter klepec

      Funkcija papeza je ena od top politicnih pozicij na svetu.

    • Miran

      @ivapž

      Gospa, klanjam se vam.
      Totalno ste sfuzlana.
      Nebeško je vaše kraljestvo.
      😲

    • mi

      @ivapž

      Gospa, ste zelo jezični.
      Pa si ne morem kaj, da vas fprašam, kako zavarujete svoj jezik, ko buhate ogenj.

      Sam fprašam.😲

  3. leiito

    “Frančišek je bil bližje Jezusu in njegovim naukom od večine njegovih predhodnikov.”

    To ne drži, nekatera njegova stališča so bila praktično heretična. Če pustimo ob strani liberalni patos, poljubljanje nog ilegalnim migrantom in žegnanje homo parov, Bergoglio je odprl vrata Vatikana obskurnim južnoameriškim malikovalskim kultom, češ da so vse vere enake, češ vseeno je, v katerega Boga verjamemo, vsi govorimo o isti stvari. Če to drži, je bilo pokristjanjevanje neevropskih kultur nepotrebno in odveč.

  4. beri

    Razmišljal sem, a bi še sam napisal nekaj stavkov na temo verske/religijske ideologije, ker me je vzpodbudil stavek @smarta s katerim se nikakor ne morem strinjati, ker je poanta dugje. Citiram…

    “Njegova dejanja niso spremenila ničesar. (Ni preprečil nobene vojne, ne prekinil, ni nahranil revnih, ne odvzel bogastva tistim, ki ga imajo preveč,…)”

    ***
    Ideologija (katerakoli) je predvsem to – pranje možganov. To pa je lahko tako pozitivno in/ali negativno. In druga zakonitost ideologije (katerekoli) je ta, da se je tako verska kot politična ideologija spridila, kar je tudi naravna zakonitost.

    Pravo smer je ubrala krščanska verska doktrina, ki se je res ločila od državne ideologije, še vedno pa je obdržala 10 božjih zapovedi. Ni mi jih potrebno naštevati, ker jih bolj ali manj poznate vsi. Kot otrok sem hodil k verouku in tega me ni niti malo sram. Mama je bila verna, oče ne, a sem spoštoval odločitev obeh.

    Koran ne poznam, vendar se tako močno razlikuje od krščanstva po tem kar sem prebral o njem, da ne dvomim, da se bo islam v zgodovino zapisal kot poraženec, torej tudi velika večina muslimanov.

    Naravnost smešno bi bilo tukaj navajati nekatera spolna nagnjenja duhovnikov, ki jim niso v čast. Toda pazite, če levičarji tako vneto zagovarjajo geje in lezbijke in vse tiste vmes in vedo kako spolno so bili iztirjeni posamezni predsedniki držav – zakaj imajo dvojna merila do verske ideologije in tistih, ki jo zastopajo.

    Politiki nam še tisočkrat bolj lažejo, obljubljajo nebesa na zemlji, pa se jim vse odpusti? Veliko večina tega kar so nam obljubljali pred vsakimi volitvami – niso uresničili. Še ubogega Janšo že nekaj desetletij odtranjujejo iz politike na vse možne načine, pa še vedno kljubuje ultra-levičarjem. končal bom s stavkom, ki sem ga tukaj že zapisal. Levičarji se lahko še tako veselite nenehnih levih vlad, a nekoč vas bo Zgodovina udarila z vso močjo nazaj.

    Prostor-čas je raztegljiv pojem. V nekaterih državah so hitro opravili s partijskim komunizmom – v drugih državah pa se drži kot da je to edina ideologija na svetu.

    • Smart

      Uživam, ko se nekdo ne strinja, ker tam, kjer dva mislita enako, je eden preveč. Ampak v odgovoru nisem našel druge poante?
      Moja misel pa je bila povezana z veličino položaja in neuresničenimi dejanji! Človeka naj bi sodili po dejanjih, ne po besedah!
      In če so dejanja sprava, milost, enakost, manj revščine, več zdravja,… jo pri komerkoli od vladajočih v svetu ta čas – ki se jim tako radi klanjajo – ne vidim!

  5. Samoslav

    Papež, ki ni opravljal svojega dela, ki bi ga moral. Papež je namreč namestnik božji, njegov namestnik na zemlji, bog govori skozi njegova usta. Zato papež ne more izustiti nekaj takega kot “kdo sem jaz, da bi sodil”, kar je dejal na temo homoseksualcev. On mora soditi in tudi obsoditi, kajti takšna je volja boga, tako govori bog skozi njega ljudem. Ali pa si je bog glede tega premislil, ne vem. Morda. A potem bi moral to tudi jasno povedati.
    Frančišek tudi nikoli ni javno obsodil komunističnega divjanja pri nas , nikdar se ni zavzel za pravico do dostojanstvenega pokopa žrtev komunističnih zločinov, tako da kosti še dandanes “počivajo” v plastičnih vrečah. To bi lahko in moral storiti, saj j3 Slovenijo dobro poznal, poznal kardinala Rodeta in zelo rad jedel potico…
    Pravijo, da je bil peronist, najbrž, to je bilo videti tudi iz njegovega delovanja, ampak zdaj je vseeno. Menda, pišejo, je odšel k Očetu. Upam, da ga bo le-ta oštel, ker ni želel govoriti v njegovem imenu, ker se raje ukvarjal z ideologijo, verniki pa so mu bežali iz cerkva.
    Papež ni pomemben samo za verujoče, ampak za vse nas, zato upam, da bo naslednji spet govoril božje besede, ne pa iskal pozornost z dvomljivimi izjavami, ki ne pritegnejo kr8stjana, ampak rumene medije.

    • Miran

      Res je. Papež ni bil poklican na ta svet, da bi trobil pogruntavščine vas in vam podobnih.

    • Peter klepec

      Re:… Frančišek tudi nikoli ni javno obsodil komunističnega divjanja pri nas ,

      Ce tega sami ne storite, se drugi tudi ne bodo naprezali. Ne kazat na druge!!!

  6. deni

    Kaj naj rečemo o Papežu Frančišku. da je bil drugačen, kakor predhodniki. Okrcal je vse napake svojih preišnih naslednjikov
    , recimo Svetega Petra, ki je zakoličil poznejše obdobje Kriščanstva. Nova vera, vsled še mnogih ver se ie počasi razširila v tedanjo Evropo, odnosno v poganski Rim. Pavel, Jud, ki je prej delal za Rimljane in se potlej spreobrnil v popolnoma novo vero, kjer so malo nazaj Judje ter Rimljani skupno pribili na križ Jezusa.

    V čem je bila krščanska vera drugačna od vseh ver, ki so se je vsled razlik v pojmovanja vere že zdavnaj razdelil na Katolike, Pravoslavse, Evangeličane ter množico ločin. Podobno, kakor šiiti in suniti v Islamu. V tem, da fantičkom niso, no ja. obrezovali janeze, ter zagovarjali uživanje svinjine, ki je reševalo življenja. Tako pač je in šunka ter podobne velikonočne dobrote niti niso bog ve kakšne veganske pogruntavščine. Niti jajca, tako, da ostane samo hren. P a še ta bog ne daj pognojen z gnojem takšnim ali drugačnim. Ribe so pa samo ne bodi jih treba ostanki dinozavrov.

    Ker je pot krščanstva nekolikanj drugačna od islama, judaizma, pa čeprav vse te monoteistične vere izhajajo iz ene in edine Stare zaveze. Ves štos se sestoji iz tega, kako se dojema Nova zaveza. Angeli in ostali nebeščani so v vseh treh religijah, bolj ali manj isti. Samo imena so nekolikanj spremenjena. Ampak to ni zadeva za par strani na portalu, temveč dolga, dolga zadeva, ki sploh še ni končana in se bojim, da nikdar ne bo. Samo vatikanska knjižnica in vse ostale konkurenčne biblioteke so polne knjig od stropa do tal, ali obratno. Če bi hotel tole vse predelati ni dovolj en mandat papeža, tega ali onega. Kljub vsemu nima-mo AI v beticah.

    Papež je šel k svojemu očetu, živel papež. En sam, seveda pogojno rečeno vladar je bdel in bo tudi novi bdel nad 15000000000 vernikov katoliške cerkve. V pravoslavni cerkvi ima vsaka država svojega popa, recimo metropolita in ni enotnega poglavarja. Muslimani pa so itak razdeljeni na šiite in sunite in se z največjim veseljem pobijajo med seboj, če slučajno ne gre za džaure- krščanske pse- nevernike. In to samo zaradi majhne napakice v dojemanju, kdo je glavni, odnosno, kdo je bil glavni. Budisti so poglavje zase, tudi hindujci, sicer zelo fundamentalistični, vendar v svojih okvirih. Potlej množica afriških ver itd. Pa bodi dovolj, čisto na kratko.

    Zatorej, papež je umrl, naj živi papež.

  7. smart

    Nič nimam proti gospodu. Bil je spoštovanja vreden človek. Vendar? Njegova dejanja niso spremenila ničesar. (Ni preprečil nobene vojne, ne prekinil, ni nahranil revnih, ne odvzel bogastva tistim, ki ga imajo preveč,…)
    So pa njegovi pozitivni nastopi in besede verjetno povečali število pristašev cerkve, ki jo je vodil.
    Bil je velik človek. Ker je bil pač papež! Saj to je na koncu vsak.

    • Peter klepec

      Od 10. stoletja naprej je cerkvi uspelo prepovedati ropanje in ubijanje od cetrtka zvecer do ponedeljka zjutraj; to je bil cas roparskih vitezov; ni vedno delovalo in povsod, malo pa vendar;
      Poanta je: naredi kolikor je mozno.

  8. Drejč

    Papeži so prestari, ko postanejo papeži. Od starcev ni moč pričakovati kakega svežega vetra, ki bi bil še kako potreben v RKC. Ampak mlad papež bi utegnil kaj ušpičiti, kar ne bi bilo v čast Cerkvi, kot so to delali nekakteri papeži v srednjem veku, ki so imeli priležnice in otroke.

    • Peter klepec

      V casih, ko se je precej tega razvodenelo, je dobro imeti stare modrece v instituciji kot je RKC. Kot protiutez.

  9. Stojan

    A desni sektor toči krokodilje solze za papežem ki ga niso marali?
    Klerotalibani – ja točno tako – so mu rekli rdeči papež.

    • tohuvabohu

      V Sloveniji nismo še nikoli ob smrti papeža imeli uradnega žalovanja. Ta bedasta pernata vlada ga hoče uvesti. Zakaj? Samo zato, ker misli, da je bil František rdeč!

      • Peter klepec

        Ne zato! Zato ker misli, da bo kje ujela se kasnen procentek; izkljucno zato.

        • tohuvabohu

          Pomisli malo: ali bi to storila, če bi bil Benedikt XVI?

          • Peter klepec

            Bi! Doticni itak ne ve za to.

    • APMMB2

      Zato gresta iz Slovenija na pogreb predsednica Nataša Pirc Musar s soprogom in Robert Golob s konkubino v zahvalo, da jih ni nagnal takrat, ko sta se mu prišla klanjat zaradi svojega populizma.

    • APMMB2

      No, Stojan, pa si pojasnil,zakaj gresta na pogreb tako predsednica države, kot predsednik vlade. Pa še svojega moža in konkubino bosta vzela s seboj v Rim.
      Seveda ne bosta šla na pogreb, ampak nabiratipolitične točke pri naivnih vernikih.
      Podobno prevaro si je omislil že priljubljeni Kučan,ki je z verniki šel v Rim in prinesel slovensko Novoletno jelko in jo za potrebe prevare poimenoval božično dervo.
      Golobu bo to priložnost, da se tokrat vrže v objem ne samo Trumpu,ampak tudi Melaniji, kar je osnovni namen potovanja v Rim. Papeža bodo že pokopali, tudi brez Goloba.
      Važno pa je, da se bo pokazal med politično elito in nato Slovence farbal, kako je Sloveniji dvignil ugled s prisotnostjo na pogrebu.Kaj pa konkubina? Ona pa si zasluži razkošno žalno obleko.
      In ata predenik države? Vsaj 800€ za spremstvo soproge. Tudi to je služba, če se znajdeš.

  10. Peter klepec

    Re:… jih je kategorični imperativ pokojnega papeža prepričal..

    Ta imperativ se pricakuje od vsakega papeza, to je A in O.

  11. tohuvabohu

    Tudi veliki humanist Steinbruch je moral pristaviti piskrček …

    A da bi izvolitev črnca odpravila vse predsodke in travme? Joj, sveta preproščina.

    Btw, “s čemer”??

  12. JOza

    RIP

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo
Misterij neznanih letečih predmetov nad Evropo

Misterij neznanih letečih predmetov nad Evropo

Ker že več dni nismo slišali o novih opažanjih domnevno ruskih dronov nad Evropo, je čas za razmislek. Kajti to, da naj bi bili droni, ki so doslej preletavali letališča in kritično infrastrukturo na Danskem, Norveškem in v Nemčiji, ruski, so trditve, za katere še nihče ni ponudil dokaza. Morda so res ruski, ampak dokler o tem ne bo nobenega oprijemljivega podatka, bo vse skupaj neke vrste psihološka vojna.

Lokalne volitve v kosovskem “loncu”

Lokalne volitve v kosovskem “loncu”

V nedeljo so potekale pete lokalne volitve na Kosovu od razglasitve neodvisnosti leta 2008, drugi krog je predviden za 2. november. Zaradi napetosti je v nekaterih regijah KFOR okrepil svojo navzočnost, saj si mednarodna skupnost nikakor ne želi novih zaostrovanj, pri katerih bi lahko imela v ozadju prste tudi Rusija. Župane in predstavnike občinskih skupščin državljani Kosova volijo v 38 občinah. Rezultati teh volitev imajo ključen vpliv na politično stabilnost, integracijo manjšin in mednarodni ugled države. Če bo Gibanje za samoodločbo (LVV) ohranilo ali razširilo nadzor nad večino občin, bi to okrepilo položaj premierja Albina Kurtija v pogajanjih z mednarodnimi akterji, vendar bi lahko hkrati poglobilo notranjo polarizacijo, zlasti če bosta opozicija in srbska skupnost volitve ocenili kot nepoštene in nepregledne.

Zakaj so slovenske sankcije proti Dodiku votle

Zakaj so slovenske sankcije proti Dodiku votle

Sklep vlade, da razrešenega voditelja bosanskih Srbov razglasi za nezaželeno osebo v Sloveniji, ima dve plati. Prva je svetla in kaže na pripravljenost slovenske oblasti, da tudi z dejanji pokaže načelnost, ko gre za sankcije zoper kompromitiranega in v primeru Milorada Dodika celo pravnomočno obsojenega tujega političnega voditelja. Druga stran je bolj problematična: Slovenija je sanklcionirala zgolj Milorada Dodika, ne pa tudi njegovih širših družinskih članov, ki so v naši državi dejansko poslovno in tudi siver aktivni. Zlasti sin Igor Dodik, ki je v Sloveniji praktično vsak mesec.

Napad na Moskvo kot epilog v rusko-ukrajinski vojni

Napad na Moskvo kot epilog v rusko-ukrajinski vojni

Ukrajinska vojna ni spopad dveh držav, ampak konflikt med Evropo in Rusijo, iz katerega se Združene države Amerike počasi in vsaj začasno umikajo. Evropejci razumemo, da s prehudim porazom Ukrajine pade projekt Evropske unije, vprašljiva bi bila tudi usoda Nata. Toda po drugi strani je iluzorno pričakovati zmago Ukrajine. V pat položaju, v katerem smo se znašli, je ključno poiskati pot iz vojne. Preden bo ena ali druga stran nakazala, da pristaja na pogajanja, bomo videli – in pravzaprav že gledamo – eskalacijo, zaostritev spopadov; ne le ruskih, pač pa tudi ukrajinskih. Zato bombardiranje Moskve ne sme biti več tabu.

Holivudska taktika za drugi mandat

Holivudska taktika za drugi mandat

V šolske klopi se po sproščenem poletju vračajo šolarji, v državnozborske izbranci ljudstva, vlada pa je, z izjemo njenega predsednika, svoje dopustovanje končala s prvo popočitniško sejo že v četrtek. Na tej je sprejela najbolj nujen ukrep – nakazilo dodatnih 10 milijonov evrov za RTV Slovenija, menda za programe manjšin. Veliko dopusta pa gotovo niso imeli pripravljalci predvolilne strategije največje vladne stranke, obrisi te se že kažejo v zadnjih poletnh dneh. V njenem jedru bo odvračanje pozornosti javnosti od neizpolnjenih obljub, problemov, ki jih je ustvarila, ali ni rešila vlada, ter minimiziranje številnih spornih ravnanj predsednika vlade. Za ustrezno “prepariranje” volivcev bodo verjetno uporabljena praktično vsa sredstva in prijemi. Naloga je glede na realno stanje v državi gromozanska, ampak glede na izkušnje nekaj prejšnjih volitev ne nemogoča. Sploh ob ustreznem “angažiranju” ključnih medijev, ki bodo imeli nalogo ustvariti nekakšen vzporedni svet, ki bo pokazal na zgodovinsko uspešnost te vlade, genialnost njenega predsednika ter nepredstavljive nevarnosti ob morebitni zamenjavi oblasti.

Bitka za Arktiko

Bitka za Arktiko

Arktika postaja vse pomembnejši dejavnik v svetovni geopolitiki in gospodarstvu zaradi svoje edinstvene kombinacije naravnih virov in strateške lege, ugotavlja analiza ljubljanskega Inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije (IFIMES). Arktika je najsevernejša regija planeta in pokriva površino približno 14,5 milijona kvadratnih kilometrov, razdeljena pa je na pet držav – Rusijo, Kanado, Združene države Amerike (zvezna država Aljaska), Norveško in Dansko (Grenlandija). Zaradi tega je Arktika izjemno kompleksen geopolitični prostor, kjer se prepletajo interesi velikih držav in novih globalnih akterjev. Glede na obilje naravnih virov in strateški pomen pomorskih poti je ta del sveta postal igrišče za tekmovanje za moč ter razvoj diplomatskih in vojaških zmogljivosti. Vprašanje suverenosti in teritorialnih pravic v tej regiji bo še posebej pomembno v bližnji prihodnosti.

Da za univerzalni otroški dodatek, ne za 10 milijonov evrov nepotrebnih stroškov

Da za univerzalni otroški dodatek, ne za 10 milijonov evrov nepotrebnih stroškov

Ob idejah o uvedbi univerzalnega otroškega dodatka se velja spomniti, da slovenska zakonodaja že zdaj pozna otroški dodatek in olajšavo za otroka (otroke). Državni proračun oboje skupaj letno stane okoli 600 milijonov evrov. Pri otroškem dodatku gre za socialni instrument, ki je povezan z višino osebnega dohodka, olajšava za otroka pa pomeni, da država vsem staršem za vsakega otroka mesečno izplačuje okoli 110 evrov podpore ne glede na njihov socialni status. Smiselno bi bili torej odpraviti tako otroški dodatek po dohodkovnih cenzusih kot tudi olajšave za otroke pri izračunu dohodnine ter enostavno vsakemu otroku izplačali 110 evrov mesečno, kar bi bil neke vrste univerzalni otroški dodatek. Učinek bi bil enak tako za starše kot tudi za proračun, bi pa bistveno poenostavili birokratske postopke, ki nas na letni ravni stanejo 10 milijonov evrov.

Priznanje Palestine: Zgolj politični marketing Zahoda ali vseeno kaj več?

Priznanje Palestine: Zgolj politični marketing Zahoda ali vseeno kaj več?

Palestinsko vprašanje ostaja odprta rana na Bližnjem vzhodu, ki zahteva iskren in odgovoren pristop vseh vpletenih. Priznanje Palestine brez prave državnosti ostaja predvsem simbolična in marketinška poteza brez dejanske teže in učinka. Palestici si zaslužijo pravico do življenja v lastni državi, v miru in dostojanstvu, skupaj z Izraelom. Le medsebojno priznavanje in dialog prinašata trajen mir, ugotavlja analiza ljubljanskega inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije. Mir med Palestinci in Izraelci bo zahteval velik pogum, saj bo nujen kompromis za sobivanje, tako kot med Nemci in Franczi, ki so se borili več vojnah (1870-1945), danes pa so ključni partnerji v Evropski uniji. Samo sprava bi prinesla trajno stabilnost ne le na Bližnjem vzhodu, ampak tudi v mednarodnih odnosih nasploh.