Ena redkih dejanskih dopisnic, Mojca Širok, ki omogoča vpogled v ozadje dogajanja na svojem področju, je lepo...

Ena redkih dejanskih dopisnic, Mojca Širok, ki omogoča vpogled v ozadje dogajanja na svojem področju, je lepo...
Že dolgo se na kakšnem pogrebu ni zbralo toliko svetovnih voditeljev in kronanih glav, pravijo poznavalci. Delegacije prihajajo iz 130 držav, ki jih bodo zastopali zunanji ministri, premierji in posebni odposlanci. V Rimu pričakujejo okoli 50 svetovnih voditeljev in deset monarhov, ki bodo papeža Frančiška pospremili na zadnjo pot, potem ko se je od njega v treh dneh v baziliki Sv. Petra poslovilo več kot četrt milijona ljudi. Ne le kristjanov in verujočih, ampak tudi takšnih, ki so prvega neevropskega papeža v zadnjih 1200 letih spoštovali zaradi načel in predvsem dejanj, s katerimi se je prikupil ljudem.
Po zvezdniškem Janezu Pavlu II, ki je pomagal zrušiti komunizem, in bolj zadržanemu, a intelektualno zelo močnemu Benediktu XVI. je bil Frančišek poosebljeno sočutje in preprostost. Po dvanajstih letih potifikata je pustil vesoljno katoliško cerkev v nekoliko boljšem stanju, kot jo je leta 2013 prevzel od predhodnika. Vatikan bo po Frančišku potreboval čudež, če bo želel zadržati zaupanje v sicer moralno zelo načeto cerkev. Zato je veliko ugibanj, kdo bi lahko postal 266. papež. Je zdaj čas za Afriko in prvega temnopoltega papeža?
Potem ko je razvpiti slovenski duhovnik, svetovno znani mojster krščanskih mozaikov, pater Marko Rupnik, izginil iz radarjev slovenskih medijev, so italijanski novinarji razkrili, da je lansko poletje dobil neke vrste zatočišče v koprski škofiji, ki mu ga je odobril tedanji naslovni škof Jurij Bizjak. S tem je ena od trej nekdanjih slovenskih škofij postala medijsko zanimiva in iz omare so padli prvi okostnjaki. Denimo njene finance oziroma nenavadni poslovni talenti ekonoma koprske škofije Tihomirja Busije.
Veliki izziv miru in za mir ostaja v središču Frančiškovih prizadevanj; mir, ki poleg tega, da predstavlja osrednji cilj novega svetovnega reda, spada tudi med izobraževalne in kulturne dejavnike v dialogu med ljudmi in skupnostmi, še posebej v nasprotju z orožarsko industrijo in trgovino z orožjem. Papež Frančišek je citiral govor Pija XII. iz decembra 1944, ki poudarja “vedno jasnejšo in trdnejšo voljo: narediti to svetovno vojno, ta vsesplošni prevrat, izhodišče nove vseobsežne prenove”, sam pa se je osredotočil na “vseobsežno prenovo”, na katero je upal papež Pacelli. Tokrat namreč pogosto citiran koncept “razdrobljene tretje svetovne vojne” pomeni zaskrbljenost zaradi resne nevarnosti resničnega globalnega spopada, sposobnega opredeliti nova področja moči.
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali...