V dneh, ko so hrvaški mediji poročali, da namerava mestna oblast v Zagrebu poostriti nadzor nad odlaganjem odpadkov in v ta namen postaviti 200 kamer na javnih površinah, smo preverili, kako je s tovrstnim nadzorom v Ljubljani. Na pomoč nam je prišel projekt Panoptikum, raziskava zavoda Državljan D, ki je šele po posredovanju Urada informacijskega pooblaščenca oziroma sodne odločbe prišel do zaprošenih podatkov, saj jih Mestna občina Ljubljana (MOL) sprva ni želela posredovati. Tako smo naposled prišli do presenetljive ugotovitve, da je v Ljubljani najmanj 536 kamer, kar je daleč nad slovenskim povprečjem.
Že med sprehodom po prestolnici boste kamere takoj opazili, čeprav se nekatere tudi skrivajo. V primerjavi z ostalimi mestnimi občinami v Sloveniji jih je v Mestni občini Ljubljana daleč največ, glede njihove prisotnosti pa se skoraj nihče ne obremenjuje, še več – nekatere meščanke in meščani celo mislijo, da bi jih moralo biti še več. Ko govorimo o občinskih nadzornih kamerah Ljubljana na seznamu mestnih občin že zdaj vodi z naskokom – po zadnjih uradnih podatkih jih je v prestolnici najmanj 536, kar je, denimo, petkrat več kot v drugouvrščenemu Mariboru.
Zakaj toliko nadzora, se boste vprašali. MOL z njimi uradno varuje premoženje in posnetke uporablja za pomoč pri urbanističnemu načrtovanju razvoja mesta, se glasi eden izmed uradnih odgovorov. Toda ko gre za nadzorne kamere v Ljubljani, ni največji njihovo število; pri kamerah gre namreč za simptom tehnodeterministične družbe nadzora, ki ne zna pojasniti koristi svojega obstoja.
Podatki? Ne, ne boste jih dobili!
Do podatkov o številu in lokacijah nadzornih kamer sicer nismo prišli zlahka – javno podjetje, ki s kamerami upravlja, Ljubljanska pakirišča in tržnice, se je namreč odločilo, da bo uporabilo vse pravne vzvode (vir), da do razkritja ne bi prišlo. Obrnili smo se na Urad informacijskega pooblaščenca, ki je moral najprej vložiti tožbo zoper Ljubljanska parkirišča in tržnice.
Tožena stranka je poskušala s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov preprečiti dostop do informacij javnega značaja.
Ko so izgubili tožbo proti Uradu informacijskega pooblaščenca, ki nam je dal prav glede pritožbe na zavrnitev zahtevka za dostop do informacij javnega značaja, s katerim smo od Mestne občine Ljubljana zahtevali podatke o geolokacijah nadzornih kamer in njhovih blagovnih znamkah, smo naposled dobili zahtevane podatke.
Gostota kamer (vir) nas je presenetila, saj jih najdemo na križiščih, parkiriščih in parkirnih hišah, določenih ljubljanskih ulicah, podvozih, dvigalih in drugih mestih. Največja gostota kamer je na osrednji ljubljanski tržnici, kjer jih je po uradnih podatkih štirideset (40). In tukaj trčimo ob nov problem.
Da je v slovenski prestolnici najmanj 536 kamere, je podatek, ki preseneča. Ljubljana je postala mesto nadzora. Najbolj nadzorovana je ljubljanska tržnica.
Kamere na osrednji ljubljanski tržnici je podjetje namestilo jeseni 2020, ker naj bi zabeležilo povečano število vandalizma in kriminala na temu območju. Ko smo hoteli od javnega podjetja pridobiti analize, s katerimi odločevalci utemeljujejo izbor lokacij za kamere, smo dobili odgovor, da gre za ocene redarjev, ki niso zbrane v dokumentaciji. Hkrati smo od MOL dobili pojasnilo, da natančnih podatkov o kriminaliteti na območju osrednje tržnice nimajo, a da so si v zadnjih petih letih (od leta 2019) najbolj zapomnili obdobje Novega leta 2022, ko so zabeležili več vlomov in primerov vandalizma. Dve leti po uvedbi nadzornih kamer, ki jih je javno podjetje uvedbo zaradi domnevnega porasta kriminala, torej.
Ko nas je nadalje zanimalo, kako pogosti so vpogledi v kamere na osrednji ljubljanski tržnici, smo iz dokumentacije dostopa do posnetkov ugotovili, da v obdobju od januarja 2023 do februarja 2024 večino vpogledov v te kamere opravi policija, medtem ko javno podjetje oziroma občina v te posnetke skorajda ne vpogledujeta.
Težave s tehnologijo
Hkrati bode v oči tudi izredno selektivno odločanje o spoštovanju pravic in dolžnosti izvajalca videonadzora v Mestni občini Ljubljana. Izkaže se namreč, da zaradi tehničnih omejitev javno podjetje določene posnetke hrani pod zakonsko predpisanim obdobjem, kar omejuje delo policije in še dodatno zmanjšuje učinkovitost videonadzora pri preprečevanju kriminala. Ko smo hoteli od podjetja pridobiti posnetek lastnega vozila, kar nam omogoča pravica do seznanitvi z lastnimi podatki, so nam najprej zahtevek zavrnili z argumentacijo, da bi bila priprava takega posnetka za njih predraga in da tega ne bodo storili. Nato smo se pritožili na Uradu informacijskega pooblaščenca, ki nam je dal prav – podjetje se ne more pavšalno izgovarjati na strošek postopka, če je ta ključen za uveljavljanje pravice.
Ko se boste naslednjič sprehajali po Ljubljani, bodite pozorni na veliko število nadzornih kamer.
Na koncu obstaja še problem s kvaliteto slike nadzornih kamer. Večkrat se je namreč že izkazalo, da tudi v primerih, ko so kamere posnele kriminal oziroma vandalizem, posnetki policiji niso koristili. Eden bolj odmevnih primerov je bila večmesečna kraja pokrovov luči v parku Tivoli – mestne oblasti so imele več posnetkov rednih tatinskih pohodov, ki pa po besedah policije niso pomagale pri razrešitvi primera.
Občutek varnosti proti zasebnosti
A če kamere ne pomagajo pri razreševanju oziroma zmanjševanju kriminala, če posnetkov izvajalci nadzora ne hranijo v skladu z zakonodajo, če je izvajanje pravic občank in občanov za njih predrago, kaj potemtakem sploh rešuje več kot petsto nadzornih kamer v prestolnici Slovenije?
Ne glede na vsa pojasnila nam še vedno ni jasno, zakaj toliko nadzornih kamer v Ljubljani.
V projekti Panoptikon, ki poteka v okviru zavoda Državljan D skušamo na več načinov spodbuditi lokalne odločevalce, naj se vendarle odločijo za politično razpravo o temu problemu. Poleg podatkov o kamerah in problemih z dostopom do informacij, pomanjkljivih evidencah in problematičnemu razmerju moči med policijo in mestnimi redarji smo dosedaj objavili tudi pobudo za spremembo lokalne zakonodaje, s katero bi mesto zavezali k objavljanju aktualnih podatkov o številu in lokacijah občinskih nadzornih kamer. S tem bi namreč naredili korak v smer podatkovno podprte politične razprave o vprašanju občinskih videonadzornih kamer, njihovemu dejanskemu namenu in učinku ter smotrnosti trošenja javnega denarja za družbo nadzora, od katere ima korist samo dobavitelj tehnologije.
V petek bomo na Mestni svet Mestne občine Ljubljana naslovili meščansko pobudo, s katero bomo občino pozvali, naj se zakonsko obveže k objavljanju lokacij in blagovnih znamk svojih nadzornih kamer. Ko smo v preteklih mesecih skušali svetniškim skupinam v Mestnem svetu predstaviti problematiko, smo naleteli na nov zid – od šestih svetniških klubov smo ta problem predstavili samo v dveh. Ostali so nam odgovorili z molkom.
Domen Savič vodi zavod Državljan D, ki se ukvarja s problemi človekovih pravic v informacijski družbi. Uredništvo našega portala projekt podpira.
In kje so tako imenovani vstajniki?
Pozdravljen Domen Savič, hvala za to zanimivo in pomembno razkritje.
V vseh drugih medijih je o tem vse tiho, se vidi, da je novinarstvo že dolgo klinično mrtvo – dela le še cenzura… s polno paro.
Šokantno, šokantno, tisti malce bolj inteligentni že dolgo vidimo, da se nezadržno spreminjamo v družbo ”social credit score” podobno kitajski totalitarni družbi in družbi totalnega nadzora.
Trdovratni in rahlo senilni debilčki, kot so se nekateri ponovno izkazali, pa temu večnemu totalitarizmu še navdušeno ploskajo.
“…tisti malce bolj inteligentni že dolgo vidimo…”
Za posrat!!!!!
Apropos zasebnost in pravice:
ZZZS zahteva od vas (in tudi dobi) razen relevantnih osebnih podatkov tudi popoln vpogled v vas bancni racun, ki mu ga mora zagotoviti banka. Seveda ne daje nobene garancije, da ne bo posredoval teh podatkov tretjim.
Res prijazno, a ne? Mogoce jih skrbi, da ne boste kaksnih neumnosti kupovali in pa, da vam teta iz Amerike ne bo prevec senkala.
Pardon, mislil sem ZPIZ. Drzava na kratko.
Domen,
Kdo je izjavil, da so nekoristne ?
Kdo ? Na podlagi česa ?
Kje se da vidit te analize ?
Ne govort neumnosti !
V ZDA in GB imajo posebne detektivske oddelke za razkrivanje kriminala, ki so povezani z vsemi kamerami – na riskantnih območjih so jih celo še dodatno montirali.
Preko njih je možno spremljanje zločincev pred in po zločinih, nasilnežev, teroristov, osumljencev, prometnih prekrškarjev itd.
Preko kamer so uspešno razrešili že ogromno kriminala itd.
S tem načinom so tudi privarčevali.
Deluje tudi preventivno.
Še enkrat: poštenim je v dobi big brotherja prav vseeno, če ga poleg tega, da si nadzorovan na vsakem koraku – preko mobija in ostalih elektronskih naprav (ki ti v žepu lahko celo eksplodirajo), posname še cestna kamera.
Zato: še kamer !
To o zasebnosti pa je spet ena tržna niša…
V bistvu pa še en članek proti Zokiju, zdaj, ko je Magnifico mimo…
Jutri bo pa kaj ?
Pa dejte enkrat našteti vsa priznanja, ki jih je dobilo meso LJ od EU .
To je izjavila policija. Analiz učinkovitosti ni, to se tudi mi sprašujemo. Če je takoj uspešno, zakaj nimajo analiz? Oziroma zakaj recimo v primeru dostopa do kamer na tržnici LPT skorajda ne vpogleduje v posnetke?
Tudi scena v UK in ZDA je zelo mešana, odvisna od posamezne lokacije, tipa kriminala, ki ga preganjajo itd. Študije opozarjajo, da je treba za vsako lokacijo in za vsak tip kriminala, ki naj bi ga reševale kamere, narediti analizo uspešnosti. Tega v MOL ne delajo.
Imamo kamere. Iz posnetkov se lahko razbere vse. Če se hoče.
Imamo pravni sistem, ki lahko sankcionira vse nepridiprave. Če se hoče.
Še to: imeli smo primer Noviča. Tip se je vozil z biciklom.
Za obrambo in policijo so kamere koristne. Za obrambo, ki bi dokazala, kje in kdaj je bil obtoženec, za policijo pa, kdo in kdaj in s katere smeri je kdo prišel na institut in odšel, avtomobili, tablice.. spremljanje …itd.
Vse se da…, če se zna in če se hoče.
Ko je v Mariboru tedanji župan Kangler dopustil brezplačno namestitev “pametnih” radarjev po vsem mestu, da so neumorno poslikali in trajno dokumentirali brez izjem vse brezštevilne prometne prekrškarje, so se “veseli Štajerci” v hipu organizirali ter z množično vstajo onemogočili izredno finančno donosno “poslovno sprego med zasebnim in javnim”, kmalu za tem pa so dobesedno “z ognjem in žveplom” pregnali neprevidnega in naivnega župana iz mariborskega “magistrata”.
Razlika med Mariborom in “najlepšim mestom na svetu” (za župana Jankovića in njegove poslovne partnerje) je več kot očitna.
“Jankovićeva palanka” pač slej ko prej ukročeno in nadzirano uživa in trpi, kot ji omogoča in dopušča nezamenljivi “vožd” in njegovi pajdaši iz političnega “nadzemlja” ter kriminalnega “podzemlja” kontinuitete družbeno zapovedanega “statusa quo”.
Se strinjam, da če se kamere uporablja za povečanje varnosti oz. zmanjšanje kriminala, tukaj ni nič spornega oz. vidim samo koristi. Ampak očitno v tem primeru ni tako. Mogoče bi pospešili zadevo, če bi razkrili finanče tokove v tej zadevi, ter kako so povezani z županom. V kombinaciji z zgoraj napisanim, da so posnetki za policijo neuporabni, bi tudi mainstream mediji zadevo zagrabili.
Še premalo jih je. Še premalo.
Edino delikventi, prometni prekrškarji, nasilniki in kriminalci se bojijo in sovražijo nadzorne kamere.
(In tudi radarjev hitrosti.)
Poštenih ne motijo.
Še enkrat – kamere so pri pregonu kriminala po izjavah policije nekoristni.
Katere policije? A tiste v Butalah?
Kar ste izvolili, to imate.
Da, prvo rešim problem s kamerami. Te so postale zakonitost – pa če nam je to všeč ali ne! Postavljali jih bodo vsi in ne samo ljubljanski šerif. Pravo vprašanje pa se glasi: Zakaj moramo imeti vse več kamer (kjerkoli)? Odgovor je preprost. Življenje elit (katerihkoli) je postalo tako pomembno, da jih je potrebno varovati pred tistimi na dnu, ki sicer niso vsi pokvarjeni, kriminalci itn. – a centralizacija (katerakoli) pač ne moralizira, kajne?
Citiram…
“Pravna mreža za varstvo demokracije ne nosi pravega imena. Veliko primernejše bi bilo ime Pravna mreža za zaščito posameznikov in interesov levice. Po njihovem napadu na neodvisnega novinarja Luko Perša je javnost postala pozorna še na en njihov “zgodovinski dosežek” – zaščito ekshibicionistične predstave v zloglasnem Fotopubu.”
Tukaj pa sem prikazal primer v drugem pomenu. Zakaj ni sposobna desnica ustanoviti podobnih mrež, vendar s pozitivnimi posledicami za državo in družbo? Zakaj so pri nas sposobni zgolj levičarji iskati poti do parlamenta in danes seveda goloba in golobnjaka? Ljudje bi takoj sodelovali, če bi jim desni pol to omogočal, pa jim ne! Na desnici nam pač manjka pogumnih premetenih posameznikov, ki so za nekaj IQ-jev pametnejši od levičarjev – pa se te igre žal ne gredo. Desna opozicija – mora napadati na obeh straneh – v parlamentu in na ulici, sicer bomo zopet videli n+1 nadaljevanko o novih obrazih in novih strankah. Lep dan.
Na Mestni svet MOL smo naslovili več vabil na sestanek za svetniške skupine, kjer bi jim predstavili problematiko. Od “desnih” se ni odzval nihče. Vprašati se moramo, zakaj jih ta tema ne zanima.
Boste še kaj “naslovili”? Joj, kako mrcvarite naš jezik z novorekom! Kot Kardelj!
Domen – gre za posmeh golobnjaku in njegovi “svobodi”! Ljubljanski šerif – ni neumen, da bi podal jasne misli o tem zakaj ima prav Ljubljana toliko kamer, kajne?
Ima jih zato, ker so med migranti v manjšini tisti, ki so pošteni in si želijo ustvariti prihodnost v Sloveniji. Veliko več je tistih, ki po Ljubljani ropajo/kradejo, posiljujejo, živijo v brezdelju itn. Zanimal bi me podatek koliko od teh se v resnici uči slovenski jezik?
Drugi razlog pa je kruta resnica, da bo med elitami na vrhu in tistimi na dnu vse večja vrzel/razpoka/razlika v vsem in ne zgolj v materialnem bogastvu. Te elite, če jih ne bo zaščitila država – se bodo sami! Dokaz. Kaj je ostalo od enotne mejne zunanje kontrole držav v EU?! Praktično nič!
Če nočeš priznati resničnega stanja kakršno pač je – boš pričel zavajati vse po vrsti, na koncu še sebe. Lep dan.
Perš neovisni novinar?! Hahahahahaha, umiram od smeha…. Je pa nesrečnik nedvomno Luka Perš. Tako šlampast in diletamtski da bi dosti nanjkalo pa bi šel v arest.
Lp v New York City, Tinca 🙂
Kdo se boji kamer in zakaj? Kaj ima kamera na javnem mestu opraviti z zasebnostjo? Saj ne gre za kamero v stanovanju.
Kdor nima kriminalnih namenov, se nima kaj bati nadzornih kamer. Kdor takšne namene ima, pa naj se kar boji kamer.
V Japanu je na vsakih 50 metrov, da o Singapurju ne govorimo. samo v podalpski provinci pastirji ukajo na kamere. mimogrede sherifa ne prebavljam, a tale naslov je pa spet neko levičarsko lajanje u temo. dej odločite se že, varnost ali anarhija. Očitno bomo res šli nazaj u komunizem.
Živjo,
predlagam, da pozorno preberete članek in povezane vsebine.
Argument “nedolžni so varni” je izredno problematičen, ker a) odgovorni ne znajo pojasniti, kako učinkovite so te kamere pri pregonu kriminala in b) za to neučinkovito rešitev se troši naš denar.
“Saviči” se očitno bojijo svojih rabot. In naj vas posname kamera tudi pri sranju. Tega je na vaši “kao” aktivistični strani še, pa še.
Je pa problem drugje, kajne? Janković se bo tako ali drugače potegnil s položaja, kamere pa bodo ostale. In slike s pokvarjene, spet “kao”, civilno družbene razstave bodo opazovali drugi, ne ravno nujno “naši”. Kljukci zapečeni!
Sicer pa pribl. tako, kot je nekdo že napisal, kaj se razburjate, saj je svoboda pod Svobodo in vi plešete, plešete, …
p.s.: Kdo je požigal “Kanglerjeve” kamere za ureditev prometne varnosti v Mariboru in …
Ne berete. Kamer so neučinkovite, hkrati odgovorni nimajo nobenih statistik, ki bi dokazovala njihove prednosti.
Kdo pa je nekoč motil proslavo na Kongresnem trgu ob prisotnosti TV kamer s tehnologijo HD (high definicion) in z visoko ločljivostjo, in se skrival pri reportažnih avtih?
a. beri še enkrat moj komentar. mogoče posveti lučka izven rubikona filo faksa. preberi si kak japanerski opis kako uporabljajo tehnologijo in se noben akihiro fuyu kobe ne sprašuje o vstopu v njegovo zasebnost
b. splošno dokaznega se ne dokazuje, preberi kak tuj članek o koleraciji kamere:varnost
C. denar se troši tudi za civilno družbo, pa nisem še videl tvojega članka o tem, ki bi to problematiziral
Ja, ravno to je problem. Tudi v mednarodnem prostoru ni jasne korelacije med varnostjo in kamerami, velike razlike so med posameznimi primeri. Zato bi bilo fino, če bi imela Ljubljana kakršnekoli statistike, ki bi dokazovale uporabnost na tem področju. Pa jih nima.
zokan opanković hoče nadzor.mrš
Jesus Christ,jaz vljudno naprosam ljubljanskega sheriffa,da naredi dve slike moje malenkosti,ki jih rabim za passport.S 500+ kamerami se to ne bo nic poznalo na stroskih!
Ironično – ko smo zahtevali podatke lastnega vozila, so nam na LPT rekli, da za to ni denarja, ker bi morali anonimizirati ostale podatke na posnetku. Zdaj to preverja Informacijski pooblaščenec, ker se tudi njim zdi čudno, da bi videonadzor obstajal samo na relaciji pravic, ne pa tudi dolžnosti.
Hm, kdo to piše!!!
Jaz. Saj piše.
V gornjem postu nisem napisal vprašalnega stavka.